Skoči na vsebino

NOVICA

11. 12. 2012

Deset Slovenk, deset izjemnih zgodb

Na Brdu pri Kranju je v ponedeljek, 10. decembra 2012, potekala okrogla miza na temo »Slovenka v sodobnem, globalnem svetu«, ki jo je organiziral Urad Vlade RS za Slovence v zamestvu in po svetu. Gostiteljica dogodka ministrica Ljudmila Novak je v uvodnem nagovoru poudarila, da smo Slovenci v športu, umetnosti in na številnih drugih področjih glede na naše število med najboljšimi narodi. "V času, ko je kriza, ko dvomimo v svoje sposobnosti, je pomembno, da povemo sami sebi, da smo sposobni, da smo uspešni in da delamo v pozitivni smeri dalje," je poudarila Novakova.

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je želel z okroglo mizo opozoriti na uspešne Slovenke, ki so se na različnih področjih uveljavile v tujem svetu. O svojem življenju in delu zunaj domovine so spregovorile pisateljica iz Trsta, dobitnica številnih nagrad in mednarodnih priznanj za prozo in poezijo Claudia Vončina, mlada popotnica in pisateljica razpeta med Berlinom in Slovenijo Nataša Kramberger, mezzosopranistka, pevka resne glasbe svetovnega slovesa Bernarda Fink - Inzko, filmska producentka, režiserka in fotografinja Alenka Slavinec ter slikarka in arhitektka Tamara Burmick - Taya.

 

Na okrogli mizi so se predstavile tudi znanstvenica, molekularna in celična biologinja Snežna Sodin - Šemrl, ki koordinira multicentrski internacionalni konzorcij za raziskave Serumskega amyloida A, znanstvenica in turistična vodička v Jemnu, ki je bila leta 2010 nominirana za najboljšega vodiča na svetu, Tina Zorman, podjetnica Barbara Antolič - Vupora, ki deluje tudi v politiki in skrbi za razvoj manjšine, izvršna direktorica Fundacije za razvoj ter izvajanje izobraževalnih programov v Ameriki Vida Mulec ter evropska poslanka Romana Jordan.

 

O dobrodelnosti in Lipicancih

 

Sodelujoče so v svojem pogovoru z voditeljico Ivano Šundov Hojan izpostavile različne teme in projekte. Tako je na primer nekdanja teniška igralka Vida Mulec poudarila, da morajo znani ljudje čim bolj izpostaviti dobrodelnost in prostovoljstvo, k temu privabiti čim več ljudi ter se povezovati za družbeno odgovorne projekte. Kot je dejala, bi morali Slovenci v tem slediti zgledu ZDA. Ob tem je dejala, da jo zelo boli, da tudi v Sloveniji obstaja revščina in da so tudi slovenski otroci lačni. Zato si želi tudi v Sloveniji spodbuditi pomoč tem ljudem.

 

Tako kot Mulčeva je iz New Yorka na okroglo mizo pripotovala tudi Alenka Slavinec, ki je v tujino odpotovala zaradi želje po znanju iz filmske produkcije. Odločitev za to sicer ni bila lahka, saj si je v Sloveniji pred tem že ustvarila življenje. A danes odločitve ne obžaluje. Alenka Slavinec je najbolj znana po fotografski razstavi »Lipicanci«, s katero je Sloveniji naredila veliko promocijo. Z njo je gostovala v Washingtonu, Beogradu in drugod po svetu, pogosto tudi z dobrodelnim pridihom. »Mislim, da smo zaradi te razstave v Slovenijo privabili že marsikaterega turista,« je prepričana Slavinčeva, zaradi katere so Slovenijo spoznali tudi na priznani filmski akademiji v New Yorku.

 

Med domovino in tujino

 

Da je »zbežala v Berlin«, pa se rada pošali mlada pisateljica Nataša Kramberger, ki je danes razpeta med Berlinom, domačo vasico Jurovski Dol in Milanom. Nomadsko življenje je vnesla tudi v svoje zgodbe, predvsem v prvenec, roman v zgodbah Nebesa v robidah. »Nomadstvo ni prisotno le v geografskem smislu. Gre tudi za notranje stanje, ko začneš ustvarjati notranje svetove. Fizično si na enem mestu, v mislih pa popolnoma drugje, z ljudmi, ki so tam daleč nekje,« je dejala Krambergerjeva in dodala, da je pri tem pomembno, da si ustvariš kraj, kjer se dobro počutiš in kjer lahko delaš. »Treba si ga je tako dobro ustvariti, da ga lahko »neseš«, kamorkoli greš.« Kljub tujini nikoli ni pozabila na domači kraj, kjer je leta 2009 pomagala ustanoviti kolektiv Zelena centrala, ki skuša v sami srčiki Slovenskih goric odpirati vprašanja socialne ekologije, razvoja in kakovosti življenja ter z jasnim pogledom na prihodnost ohranjati naravno in kulturno dediščino slovenskega podeželja.

 

Med domom in središčem politike Evropske unije pa je razpeta poslanka Romana Jordan, ki kljub obilici dela na prvo mesto postavlja poklic materinstva. »Na otroke si čustveno navezan, zato so vedno na prvem mestu. Je pa treba to vlogo ves čas usklajevati s poslovnim življenjem. Enkrat je eno drugič drugo bolj pomembno.« političarka na evropski ravni je spregovorila tudi o vključenosti žensk v politiko. »Tu smo ženske še vedno v manjšini, zato je prav da se podpiramo. Zato je prav, da se srečamo in izmenjamo mnenja. Ne smemo pa nikogar izključevati in moramo sodelovati tudi z moškimi.«

 

Otrok se hitro prilagodi na novo okolje

 

Kot otrok je morala domovino zapustiti Tamara Burmick – Taya, ki se je kot štiriletna deklica skupaj z družino preselila v daljno Venezuelo. »Nisem čutila bistvene spremembe. Šli smo samo malo dlje na morje in to nekam, kjer je ves čas toplo.« Arhitektka in slikarka je znana predvsem po svojih ogromnih slikah, ki merijo tudi po 10 metrov. Za vsakim delom pa tiči nenavadna zgodba o odkrivanju in raziskovanju novega sveta.

 

Otrok dveh domovin je tudi dr. Snežna Sodin – Šemrl, ki je odraščala v Sloveniji in kanadskem Torontu. »Kot otrok se hitro navadiš na nov svet, zato me nikoli niso obravnavali kot tujko.« Uspešna znanstvenica in proučevalka Serumskega amyloida A, svoj čas posveča raziskavam v laboratoriju, prenašanjem znanja na študente in pisanjem člankom na relaciji ZDA, London, Primorska. Kot pravi, jo raznoliko, razgibano in fleksibilno delo izpolnjuje in navdaja z novim znanjem in idejami.

 

Podjetnost kot ključ do uspeha

 

Kot znanstvenica je svojo poklicno pot začela tudi dr. Tina Zorman, ko je med drugim delala v raziskovalnem inštitutu v Belgiji. Kasneje se je iz zdravstvenih razlogov nato usmerila v turizem, kar se je izkazalo za odlično potezo. Leto dni potem, ko je kot turistična vodička odpotovala v Jemen, je bila tam že solastnica turistične agencije. Leta 2010 je bila celo med nominiranci za najboljšega vodiča na svetu. Zormanova se je v Jemnu poročila in si ustvarila družino. »Moja otroka med drugim govorita tudi slovensko in ker ne želim, da ta jezik povezujeta zgolj z mano, pogosto prihajamo v Slovenijo. Sta Jemenca, a ko pridemo v Slovenijo, sta tu popolnoma domača.«

 

Podjetne rojakinje imamo Slovenci tudi v zamejstvu, med njimi je Barbara Antolič – Vupora, ki si prizadeva za obuditev slovenstva in povezovanje Slovencev v društva v Varaždinski županji. »Slovenija in slovenska vlada skupaj z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu ogromno naredijo za nas v zamejstvu, zato je prav, da ji začnemo vračati.« Z njenim prizadevanjem je z začetkom decembra letos stekel slovenski pouk v osnovnih šolah Varaždinske županije. Poleg tega je tudi lastnica Doma Sv. Ane v Varaždinu.

 

Iz izseljenstva v zamejstvo

 

Slovenci se lahko pohvalimo tudi s svetovno znano mezzosopranistka Bernardo Fink Inzko, ki je otroštvo preživela v Argentini. »V Argentini je bila prava mala Slovenija. Doma smo veliko peli, saj ni bilo denarja za inštrumente. Prav glasba je bila zame jezik srca – po glasbi sem dobila veliko čustev, ki jih sicer nisem doma nisem.« Kasneje jo je pot zanesla tudi v Evropo, kjer je našla moža – zamejskega Slovenca. Se pa je Finkova med študijem petja srečevala z iskanjem lastne identitete in posledično občutki manjvrednosti, zato se ji zdi velika sreča, da danes lahko nastopa po celem svetu.

 

Življenje ob meji je močno zaznamovalo pisateljico in pesnico iz Trsta Claudio Vončina, svojo življenjsko izkušnjo pa je popisala v delu Meja na vzhodu. Njena dela sicer nastajajo tako v slovenščini kot italijanščini. »Izbira jezika odvisi od osebnih in zgodovinskih razlogov. Ker sem poučevala italijanščino ter veliko brala in raziskovala italijanske avtorje prozo rada ustvarjam v italijanščini. Poezija pa je bolj notranja in osebna, zato se v pesmih najraje razdajam v slovenščini.« Sovja dela tudi prevaja iz enega v drugi jezik, najraje pa prevaja slovenska dela v italijanski jezik.

 

 

Dodatno gradivo:

-          Udeleženke okrogle mize

-          Slovenka v sodobnem, globalnem svetu