Slovenci v zamejstvu ali zamejski Slovenci so naši rojaki, ki prebivajo v zamejstvu; slovensko zamejstvo pa so tista obmejna področja štirih sosednjih držav, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost. V obmejnih področjih sosednjih držav so Slovenci torej avtohtono prebivalstvo, saj njihova naseljenost na tistem ozemlju sega v davnino. Področja sosednjih držav, kjer prebiva avtohtona slovenska narodna skupnost, in Republika Slovenija tvorijo Skupni slovenski kulturni prostor.
Avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah je z Republiko Slovenijo, ki je njena matična domovina in država zaščitnica, zelo tesno povezana. Povezanost je zlasti izrazita na kulturnem, prosvetno-izobraževalnem, gospodarskem in političnem področju. Poleg Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu obstaja na državni ravni v Republiki Sloveniji tudi politično telo, imenovano Svet za Slovence v zamejstvu, ki vključuje tudi predstavnike zamejskih Slovencev in je zadolženo za sooblikovanje slovenske nacionalne politike na področju sodelovanja in skrbi za Slovence v zamejstvu.
Avtohtona slovenska narodna skupnost obstaja v vseh štirih sosednjih državah, njena številčnost, njen položaj in status pa se od države do države pomembno razlikujejo. Najštevilčnejša, najmočnejša in najbolj zaščitena je avtohtona slovenska narodna skupnost v Republiki Italiji, najšibkejša, najbolj ogrožena in najmanj zaščitena pa je avtohtona slovenska narodna skupnost v Republiki Hrvaški. Naj na tem mestu še omenimo, da se za označevanje avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah pogosto uporablja tudi oznaka avtohtona slovenska manjšina ali, krajše, slovenska manjšina.
Avtohtona slovenska narodna skupnost v Republiki Italiji poseljuje širši obmejni pas v treh pokrajinah Avtonomne dežele Furlanije-Julijske Krajine; gre za Pokrajino Trst oziroma Tržaško pokrajino, za Pokrajino Gorica oziroma Goriško pokrajino in za Pokrajino Videm oziroma Videmsko pokrajino. Ker se Slovenci v Italiji ne pustijo preštevati, obstajajo glede njihovega števila samo različne ocene. Menimo, da so najbolj realistične tiste ocene, ki se gibljejo med 70.000 in 80.000 pripadnikov. V Tržaški in Goriški pokrajini je narodna skupnost pomembno bolj zaščitena kot v Videmski pokrajini, kjer se Slovenci še vedno borijo za osnovne manjšinske pravice. Leta 2001 je sicer bil sicer sprejet Zakon o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, čigar določbe pa še vedno ostajajo v glavnem nerealizirane.
Glavnina avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji živi v južnih predelih Zvezne dežele Koroške. Manjši del avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji pa živi tudi v Zvezni deželi Štajerski; predvsem v Radgonskem kotu in na nekaj drugih mestih ob slovensko-avstrijski meji (Sobota, Arnež, Ivnik, Lučane itd.). Slovencev na Koroškem je po naših ocenah med 20.000 in 30.000, avtohtonih Slovencev v Zvezni deželi Štajerski pa je le približno 1.500.
Na Madžarskem živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti med reko Rabo na severu in slovensko mejo na jugu. Pokrajina se imenuje Porabje, njeno središče pa je Monošter. V Porabju živi približno 3.000 Slovencev. Porabski Slovenci so precej dobro organizirani in se kot majhna narodna skupnost v zadnjih letih kar uspešno razvijajo. Problem je le ta, da živijo na področju, ki je gospodarsko povsem nerazvito in je zato izseljevanje še močno prisotno.
Ker je to dejstvo v slovenski zavesti manj prisotno, je potrebno še toliko bolj poudariti, da avtohtona slovenska narodna skupnost obstaja tudi v Republiki Hrvaški. Njeni pripadniki poseljujejo nekatera območja ob meji z Republiko Slovenijo. Gre predvsem za kraje v severni Istri, reškem zaledju, Gorskem kotarju in Med(ži)murju, pa tudi v Obkolpju in Obsotelju. Številčnost avtohtonega slovenskega prebivalstva v Republiki Hrvaški se ocenjuje na približno 3.500 pripadnikov. Ta slovenska skupnost zaenkrat ne uživa praktično nobenih kolektivnih manjšinskih pravic. Poleg Slovencev, ki jih obravnavamo kot pripadnike avtohtone narodne skupnosti, živi na Hrvaškem tudi precej močna izseljenska skupnost, ki šteje več kot 10.000 slovenskih rojakov. Ti Slovenci so se zlasti v večjih industrijskih, turističnih in vojaških centrih naseljevali vse od začetka industrijske dobe, še posebej pa v 20.stoletju.
Kontaktni podatki slovenskih društev in organizacij v zamejstvu in po svetu so dostopni na domači strani Urada pod rubriko Informacije javnega značaja/za uporabnike.
Povezave do slovenskih društev in organizacij v zamejstvu:
Avstrija
Italija
Madžarska
Hrvaška
|
