Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je v torek, 29. 04. 2008, skupaj z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu sklical 2. sejo Odbora za kulturo, šolstvo in ohranjanje slovenskega jezika pri Svetu Vlade RS za Slovence v zamejstvu.
Poleg ministra Zvera, ki je sejo tudi vodil, je bil z ministrstva prisoten še Roman Gruden, državni sekretar in vodja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, Lenart Rihar z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Marjanca Bertoncelj iz Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Cirila Toplak, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo dr. Marina Lukšič-Hacin ter predstojniki znanstveno-raziskovalnih institucij iz zamejstva: dr. Avguštin Malle iz Slovenskega znanstvenega inštituta iz Celovca, mag. Martina Piko-Rustja iz Inštituta Urban Jarnik iz Celovca ter dr. Maja Mezgec iz Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta.
Zakon o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja ureja tudi sodelovanje na področju znanosti in visokega šolstva. Na seji so predstavili problematiko in težave, s katerimi se srečujejo znanstveniki in organizacije manjšinskega in izseljeniškega raziskovanja. Navzoči so se strinjali, da je potrebno področje narodnih manjšin in izseljenstva znotraj znanosti opredeli kot področje nacionalnega pomena. Samostojno raziskovanje položaja lastne narodne skupnosti v okviru manjšinskih raziskovalnih ustanov je temeljnega pomena za prepoznavnost pri večinskem narodu, vendar manjšinska skupnost običajno nima lastnih, dovolj močnih raziskovalnih organizacij, ki bi se celovito in popolno vključevale v znanstveno-raziskovalno delo na ozemlju, kjer delujejo, zato je potrebno spodbuditi povezovanje zamejskih in izseljenskih znanstvenikov in organizacij z znanstveno-raziskovalnimi institucijami v Sloveniji. Istočasno pa je prav področje sodelovanja med pripadniki različnih jezikov in kultur temeljnega pomena za graditev sobivanja znotraj EU. Prav pri graditvi teh novih odnosov pa imajo manjšinske skupnosti izjemno priložnost za promocijo svojih izkušenj in za spodbujanje drugih v smeri medkulturnega dialoga. Prav zato je potrebno temu raziskovanju nameniti več pozornosti in ga umestiti v širši, globalni prostor s povezovanjem vseh raziskovalnih potencialov.
