Skoči na vsebino

POSLOVNA KONFERENCA "MEDNARODNO POVEOZVANJE LOKALNEGA PODJETNIŠTVA" NA PTUJU

Poslovna konferenca na Ptuju

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je 4. oktobra na Ptujskem gradu na lastno pobudo in v sodelovanju z Območnima obrtno-podjetniškima zbornicama Ptuj in Maribor ter s Štajersko gospodarsko zbornico organiziral poslovno konferenco Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva.

Dogodek pomeni nadaljevanje izvajanja dejavnosti Urada na področju spodbujanja gospodarskega povezovanja Republike Slovenije s slovenskimi gospodarstveniki v zamejstvu in po svetu. Urad je želel s konferenco na lokalni ravni povezati podjetnike iz lokalnega okolja s podjetniki slovenskega rodu v zamejstvu in tokrat tudi z Nemčije. Takšne ustanove in tudi sami podjetniki slovenskega rodu so lahko dragocen vir informacij o posebnostih zakonodaje v tujini, hkrati pa lahko nudijo pomoč pri navezovanju stikov s posameznimi podjetji in pri premagovanju ovir na področju poznavanja jezika in poslovne kulture v posamezni državi.

Urad kot pobudnik in soorganizator posveta je želel predvsem spodbuditi medsebojno komuniciranje, sodelovanje in povezovanje med naštetimi gospodarskimi subjekti, po končanem srečanju pa je predvsem na strani udeležencev, da iz na novo stkanih poslovnih vezi zrastejo novi, konkretni projekti in posli.

 

Konferenca je bila osredotočena na sodelovanje z nemškim govornim območjem. V dopoldanskem delu so navzoče pozdravili župan Mestne občine Ptuj, ki je bila gostiteljica dogodka in je krila stroške najema prostorov na gradu, državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar, poslanec Franc Pukšič, sicer predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu DZ RS, Stanislav Raščan, direktor Direktorata za gospodarsko diplomacijo pri Ministrstvu za zunanje zadeve RS, ter Marko Drofenik, v. d. generalnega direktorja Direktorata za regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS.

Poleg uvodnih govorcev so se na konferenci, ki se je je udeležilo skupno okrog 100 zainteresiranih, sicer najprej predstavile slovenske oziroma regionalne gospodarske organizacije OOPZ Ptuj, OOPZ Maribor, Štajerska gospodarska zbornica, Regionalna razvojna agencija ZRS Bistra Ptuj, Slovensko-nemška gospodarska zbornica iz Ljubljane ter Japti, nato pa še gospodarske ustanove izza meja RS: Slovenska gospodarska zveza, Alpsko-jadranski center, Zveza bank (vsi iz Celovca), Slovensko-bavarsko združenje, pa tudi Slovenska deželna gospodarska zveza iz Trsta in Razvojna agencija Slovenska krajina iz Monoštra.

 

V popoldanskem delu so se predstavila uspešna podjetja iz regije in predvsem iz zdomstva. TECOS, Razvojni center orodjarstva, Celje, Talum d.o.o. Kidričevo, Doberšek Engineering, Düsseldorf, Quadrino – CliniCall, Hilden-Essen, Bergman AG, Dresden (Martin Bergmann je sicer tudi ČK RS v tem mestu), Perspektiva (Mozirje, Barcelona, Minsk) ter Tomislav Tavčar, Kolumbija. Na konferenco so bili še trije podjetniki iz tujine in en častni konzul RS. Predstavitvam so sledila srečanja ena-na-ena (»match-making«), na katerih so se domača podjetja lahko podrobneje seznanila in se predstavila gostom izza meja RS.

Predvsem predstavitev zamejskih in zdomskih gospodarskih subjektov sta se izkazali za zelo zanimivi in koristni, kar je dokazoval tudi živahen »match-making« v popoldanskem delu.

S slovenske strani se je konference udeležilo okoli 60 podjetij. Takšen odziv je rezultat dobrega obveščanja s strani omenjenih so-organizatorjev konference, po drugi strani pa dejstva, da podjetja pospešeno iščejo nove možnosti mednarodnega povezovanja.  

 

V petek, 5. oktobra, so si gostje iz tujine ogledali podjetje Kolarič s.p. (lasersko rezanje in varjenje pločevin, lastni izdelki v Spuhlji pri Ptuju, nato pa še tovarno aluminija Talum d.o.o. v Kidričevem.

 

Urad je podobno konferenco – le da brez gostov iz zdomstva in častnih konzulov – prvič pripravil junija letos v Grosupljem, v načrtu pa so še novi tovrstni dogodki.

 

Na spletni strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu so na voljo (pwp) predstavitve, ki so jih na konferenci na Ptuju javno predstavili sodelujoči, ter program posveta.

 

 

 

Povzetki ključnih misli sodelujočih

 

-                     Čezmejno sodelovanje podjetnikov je danes, v času gospodarske krize, nujno.

-                     Poznavanje zakonodaje in delovanja poslovnega sveta v drugih državah je nujno za prodor na tamkajšnja tržišča.

-                     Trenutno je na tem področju povezovanja s podjetniki še precej neizkoriščenih možnosti, ki jih utegnejo takšne konference izboljšati.

-                     Podjetniški interes po poslovnem  sodelovanju se izraža na strani lokalnih podjetnikov iz Slovenije kot tudi na strani Slovencev v zamejstvu (Avstrija, Italija, Madžarska, Hrvaška). Možnosti koriščenja skupnega tržnega prostora so premalo znane in izkoriščene. Takšne konference utegnejo to spremeniti oziroma izboljšati.

-                     V Nemčiji obstajajo možnosti sodelovanja slovenskih podjetij na področju informacijske tehnologije, strojegradnje, dobave avtomobilski industriji idr.

-                     Priporočljiva je udeležba na nemških sejmih in sodelovanje z nemškim veleposlaništvom v RS.

-                     Poslovneži iz Slovenije morajo pri prodoru na nemško tržišče predhodno pridobiti vse potrebne certifikate.

-                     Zaprtje konzulata v Düsseldorfu, ki je bil izrazito gospodarsko naravnan in kvalificiran, ne bo imelo pozitivnih signalov za poslovno sodelovanje v prihodnje. Varčevanje na tem področju (zapiranje konzulatov) ni primerno.

-                     Poslovno in diplomatsko delovanje bi bilo potrebno razširiti na področja Južne in Srednje Amerike in tudi Belorusije.

-                     Domača podjetja apelirajo na državo Slovenijo, da vzpostavi učinkovito in pravočasno sodno varstvo, saj postopki na sodiščih trajajo predolgo in posledično ustvarjajo podjetjem velikanske izgube v morebitnih tožbenih postopkih.

-                     Odpraviti je potrebno kreditni krč, saj banke - kljub temu, da podjetje predstavi perspektiven strateški projekt – podjetjem ne odobravajo posojil.

-                     Odpraviti je potrebno birokratske ovire, uradniki velikokrat nimajo posluha za potrebe podjetnikov, kar posledično pripelje do izgube neke poslovne priložnosti oz. do njene nerealizacije.

-                     Za poslovno in pravno svetovanje,  administrativno pomoč, konkretno poslovno povezovanje, sodelovanje v projektih, ustanavljanje podjetij idr.  se zainteresirani slovenski podjetniki lahko obrnejo na naslednja slovenska združenja: Avstrija: Slovenska gospodarska zveza Celovec (SGZ), Italija: Slovensko deželno gospodarsko združenje SDGZ iz Trsta, Italija: Pokrajinsko  gospodarsko združenje iz Gorice, Madžarska: Razvojna agencija Slovenske krajine iz Monoštra na Madžarskem, Hrvaška: Urad za Evropo, Reka.

-                     Doma so podjetnikom dosegljive  informacije o ponudbi in povpraševanju na mednarodnem nivoju, o javnih razpisih za sredstva iz evropskih skladov, o mednarodnih sejmih v tujini in drugo neposredno in na spletnih portalih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije,  Gospodarske zbornice Slovenije, JAPTI .

-                     SGZ Celovec opravlja več aktivnosti in sicer povezovanje in delo s svojimi člani (delovanje po principu zbornice), razvijanje in izvajanje čezmejnih projektov iz sredstev EU (številni projekti, ki koristijo celotni regiji na obmejnem območju z Italijo in Slovenijo, delovanje slovenskega poslovnega kluba za pomoč vsem slovenskim podjetnikom, delovanje sekcije mladih – spodbujanje podjetništva. SGZ Celovec v povezavi z avstrijsko gospodarsko zbornico deluje povezovalno med slovenskimi  in avstrijskimi podjetniki v obeh smereh meje. SGZ Celovec se zavzema za krepitev obmejnega prostora in podpira podjetnike, ki želijo investirati v Sloveniji.

-                     Zveza bank Celovec je Slovenska banka, ki ima več kot 50 % delež portfelja naložen v Sloveniji. Kljub majhnosti je učinkovita in posluje z dobičkom. Deluje po zdravih, konzervativnih načelih poslovanja in podjetjem dodeljuje kredite izključno na podlagi ocene ovrednotenja projekta, ki ga investira. Ustanovili so tudi banko, ki deluje povsem elektronsko.

-                     Osnovna naloga Razvojne agencije Slovenska krajina iz Monoštra na Madžarskem je prijavljanje projektov na razpise EU za namene razvoja Porabja ter ohranjanje njegove  kulturne dediščine. Ker je pokrajina proglašena za nacionalni park, prevladuje kmetijstvo in malo podjetništvo. Med tujimi investitorji so Američani, Nemci in drugi. Razvojna agencija je pripravljena pomagati s svojim znanjem in storitvami.

-                     Slovensko deželno gospodarsko združenje SDGZ iz Trsta, ki ima že 65 let dolgo tradicijo, je zelo primeren servis za storitve, ki jih potrebujejo podjetniki (administracija, računovodstvo, varstvo pri delu, pravne zadeve …). Združenje deluje kot podjetje na tržišču – svoje storitve nudi tako slovenskim kot italijanskim podjetnikom; značilno za Italijo je, da nobeden podjetnik ne vodi administrativnih zadev za podjetje. Posebnost: edini, ki obvladajo dva pravna sistema (italijanskega in slovenskega).  Izhajajoč iz tega že sedaj delujejo na obeh straneh meje pri vzpostavljanju podjetniških povezav, ustanavljanju podjetij, informiranju ipd. Italijanska zakonodaja je bolj rigorozna od slovenske, upoštevati jo je treba tudi v primeru izvedbe določenega dela preko meje. (Npr. varovanje okolja - gradbeniki se morajo vpisati v poseben seznam za odpadni material idr.) Slovenskim podjetnikom priporoča, da se pred podajanjem na italijanski trg seznanijo z zakonodajo in vsemi zahtevami; pri tem so jim pripravljeni svetovati, pomagati; med drugim so izdali priročnik Poslovati v Italiji, ki vsebuje pregled problematik in zakonodaje ter ga lahko  zainteresirani podjetniki  za delo v Italiji lahko dobijo.

-                     Zamejske gospodarske organizacije lahko pomagajo tudi pri individualnih zaposlitvah, ključni pogoj za zaposlovanje delovne sile npr. v Avstriji je poznavanje jezika. Trenutni trend zaposlovanja v Avstriji je na področju gradbeništva.

-                     Dírektorat za gospodarsko diplomacijo pri Ministrstvu za zunanje zadeve RS organizira  obiske  gospodarskih delegacij  (tudi v sklopu državnih delegacij), sodeluje pri pripravi in izvedbi skupinskih sejemskih nastopov slovenskih podjetij v tujini, deluje na prepoznavanju poslovnih priložnosti za slovenska podjetja v tujini, po svetu spodbuja širjenje mreže slovenskih poslovnih klubov, se povezuje s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Direktorat podjetnikom nudi tudi brezplačne storitve, kot so: splošne informacije o gospodarstvu v določeni državi, spisek podjetij iz določene branže v želeni državi, posredovanje pri vzpostavljanju podjetniških povezav, promocijo ponudbe v smislu pridobivanja zainteresiranih partnerjev iz tujine. Podjetniki pa se lahko pri vzpostavljanju povezav s tujimi podjetniki obrnejo tudi direktno na slovenske konzulate in veleposlaništva oziroma njihove svetovalce za gospodarska vprašanja.

-                     Pri izvajanju prevzetih del in ustanavljanju podjetja se slovenski podjetniki z največ birokratskimi ovirami soočajo v Italiji in na Hrvaškem, največjo urejenost in strogost pa lahko pričakujejo v Avstriji. Predhodno se morajo pozanimati o zahtevanih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati v posamezni državi.

-                     Inšpekcijski nadzor na deloviščih in v podjetjih je v Italiji in Avstriji  stalna praksa.

-                     V Italiji so ugodnejši pogoji od slovenskih za poslovanje samostojnih podjetnikov in slabši za poslovanje gospodarskih družb (višje davčne obremenitve).

-                     Davek na dobiček je sprejemljiv, vendar je nadaljnji trend zniževanja tega davka nujen.

-                     Cena delovne sile v Sloveniji (iz naslova obdavčitve dela) je predraga.

-                     Interes investitorjev v Sloveniji obstaja, z boljšimi poslovnimi pogoji pa bo v prihodnje potrebno pritegniti tudi večje investitorje saj je Slovenija za njih zanimiva.

-                     Investitorji se zanimajo za vlaganje na področju več dejavnosti, izstopajo pa predvsem kemijska industrija, prehrambeni izdelki, gumarska in plastična proizvodnja.

-                     Premalo so poznana pravila delovanja na obeh straneh meje, zato je nujna sinergija in povezovanje. V prihodnje bi bilo potrebno izdelati skupni koncept sodelovanja.

-                     Podjetniki iz diaspore so lahko pomemben partner slovenskemu gospodarstvu, vendar bo potrebno s strani naše države pri njih ponovno pridobiti zaupanje, saj se jih je v preteklosti prevečkrat zaradi specifičnih interesov posameznikov dajalo na stranski tir.

-                     Zbornice, agencije in razna združenja ne smejo biti sama sebi namen (financiranje omenjenih organizacij je potrebno prilagoditi njihovi konkretni učinkovitosti na terenu).

-                     Gospodarska diplomacija in častni konzuli se morajo organizirati na tistih teritorijih, ki so za Slovenijo ekonomsko perspektivni oz. zanimivi.

-                     Da bo interes poslovnežev iz diaspore primeren, je potrebno pri naslednjih srečanjih zagotoviti, da bi bila vsebina usmerjena v kapitalske povezave s Slovenijo in tujino, skupno proizvodnjo in kooperativno sodelovanje, skupen nastop slovenskih podjetnikov v tujini in obratno, prednostni nakup slovenskih podjetij in nakup podjetij iz stečajne mase, prenos tehnologije, inovacije na obeh straneh.

-                      Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu bi moral v prihodnje skupaj z poslovnimi partnerji iz diaspore dati pobudo za ustanovitev poslovnega foruma v sklopu Programa internacionalizacije 2012 – 2014. Le-to bi lahko imelo sedež tudi zunaj RS (financiranje iz proračuna in s strani članov - poslovnežev). Ustanovila bi se mreža slovenskih poslovnežev iz vsega sveta.

PREDSTAVITVE SODELUJOČIH ORGANIZACIJ IN PODJETIJ:

ZRS Bistra Ptuj

ClinicAll

Japti

OOZ Maribor

OOZ Ptuj

Štajerska gospodarska zbornica

International Business Association Perspectiva

Alpsko-jadranski center Celovec

Talum servis in inženiring

Porabje

Quadrino

Slovensko-nemško gospodarska zbornica

Zveza bank Celovec

Bavarsko-Slovensko društvo (slovensko, nemško)

TECOS, Razvojni center orodjarstva Slovenije