Skoči na vsebino

POSVET "MEDNARODNO POVEZOVANJE LOKALNEGA PODJETNIŠTVA"

V skladu s Strategijo sodelovanja med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020 je Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu začel cikel posvetov na temo mednarodnega povezovanja lokalnega podjetništva. Pri prvem posvetu, ki je 13. junija 2012 potekal v Grosupljem, sta sodelovali Območna obrtno-podjetniška zbornica Grosuplje in Občina Grosuplje.

 

Na posvetu so sodelovali mag. Marina Einspieler Siegert (Slovenska gospodarska zveza Celovec), Andreja Kovcas (Razvojna Agencija Slovenska krajina iz Monoštra), Andrej Šik (Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta), Robert Frandolič (Pokrajinsko gospodarsko združenje iz Gorice), mag. Marjana Košuta Banković (Urad za Evropo z Reke), prof. dr. Sonja Lukanovič (Inštitut za narodnostna vprašanja), Milajn Majhen (Direktorat za gospodarsko diplomacijo na MZZ).

 

Sodelujoči so v uvodnih predstavitvah podjetnikom predstavili prednosti vstopa na tuje trge, administrativne in pravne postopke. Uvodni predstavitvi je sledila razprava na vprašanja lokalnih podjetnikov.

 

Na posvetu so bili sprejeti naslednji zaključki:

 

- Podjetniški interes po poslovnem sodelovanju se izraža na strani lokalnih podjetnikov iz Slovenije kot tudi na strani Slovencev v zamejstvu (Avstrija, Italija, Madžarska, Hrvaška). Možnosti koriščenja skupnega tržnega prostora so premalo znane in izkoriščene.

- Za poslovno in pravno svetovanje,  administrativno pomoč, konkretno poslovno povezovanje, sodelovanje v projektih, ustanavljanje podjetij idr.  se zainteresirani slovenski podjetniki lahko obrnejo na naslednja slovenska združenja:

- Avstrija: Slovenska gospodarska zveza Celovec (SGZ) 

- Italija: Slovensko deželno gospodarsko združenje SDGZ iz Trsta

- Italija: Pokrajinsko  gospodarsko združenje iz Gorice

- Madžarska: Razvojna agencija Slovenske krajine iz Monoštra na Madžarskem

- Hrvaška: Urad za Evropo, Reka

- Direktorat za gospodarsko diplomacijo pri Ministrstvu za zunanje zadeve RS podjetnikom poleg sodelovanja v gospodarskih delegacijah, sodelovanja na srečanjih mešanih komisij idr. nudi brezplačne storitve:

- splošne informacije o gospodarstvu v določeni državi, 

- spisek podjetij iz določene branže v želeni državi,

- posredovanje pri  vzpostavljanju podjetniških povezav ,

- promocijo ponudbe v smislu pridobivanja zainteresiranih partnerjev iz tujine,

- podjetniki pa se lahko pri vzpostavljanju povezav s tujimi podjetniki obrnejo tudi direktno na slovenske konzulate – veleposlaništva.

- Doma so podjetnikom dosegljive informacije o ponudbi in povpraševanju na mednarodnem nivoju, o javnih razpisih za sredstva iz evropskih skladov, o mednarodnih sejmih v tujini in drugo neposredno in na spletnih portalih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, JAPTI .

- V Porabju na Madžarskem med malimi tujimi podjetniki doslej še ni podjetja iz Slovenije.

- Pri izvajanju prevzetih del in ustanavljanju podjetja se slovenski podjetniki z največ birokratskimi ovirami soočajo v Italiji in na Hrvaškem, največjo urejenost in strogost pa lahko pričakujejo v Avstriji. Predhodno se morajo pozanimati o zahtevanih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati v posamezni državi.

- Inšpekcijski nadzor na deloviščih in v podjetjih je v Italiji in Avstriji  stalna praksa.

- Sodelovanje na mednarodnih sejmih v tujini je ustrezen način za promocijo in prodor slovenskih podjetnikov na tuje trge, vendar mora biti podjetje zrelo in pripravljeno na takšen izziv. Država sofinancira sejemske nastope. Informacije na OZS, GZS in JAPTI.

- Izkazuje se potreba po zaščiti slovenskih podjetnikov s strani države zaradi konkurence tujih podjetij, ki poslujejo z manjšimi stroški (so manj obremenjena z dajatvami v domači državi), pri čemer se še posebej izpostavlja pričakovani vdor hrvaških podjetij v Slovenijo. Primer Avstrije: slovenski podjetnik mora  plačevati za vsakega delavca 30 evrov v rizični sklad.

- Postopki za odpiranje podjetij so v vseh državah relativno kratki; zakonodaje se med seboj razlikujejo.

- V Italiji so ugodnejši pogoji od slovenskih za poslovanje samostojnih podjetnikov in slabši za poslovanje gospodarskih družb (višje davčne obremenitve).

- Postopki za pridobitev gradbenih dovoljenj v sosednjih državah trajajo od pol leta do nekaj let (še posebej so  dolgotrajni, ko gre za gradnjo izven gospodarskih con); zakonodaja različna ne le po državah, ampak tudi po pokrajinah.

- Na Hrvaškem so območja, ki podpirajo tuje investicije – zelo ugodni najemi zemljišč.

- Gospodarska združenja Slovencev v sosednjih državah so zainteresirana za udeležbo lokalnih podjetnikov iz domovine na srečanjih in povezovalnih dogodkih, ki jih prirejajo, kot tudi za povezovanje na občinskem nivoju.