Skoči na vsebino

POSLOVNA KONFERENCA V VIPOLŽAH 31. 5. 2017

Slovenska podjetnost kroži preko meja

 

 

 

Poslovna konferenca Vipolže: medsebojno poznavanje in sodelovanje sta ključ do uspeha

 

 

 

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je letošnjo spomladansko poslovno konferenco pripravil v Vili Vipolže v Goriških Brdih. S pomenljivim naslovom "Slovenska podjetnost kroži preko meja" - Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva je pritegnila največ udeležencev doslej, ki so v Goriška Brda prišli kar iz 12 držav in se seznanjali tako medsebojno kot tudi s predstavniki poslovnih ustanov iz Italije, Nemčije, s  Hrvaške, z avstrijske Koroške, iz Madžarske,  Luksemburga, Kanade in še nekaterih držav.»Novo stkane poslovne vezi naj bi prinesle tudi nove posle,« je med drugim poudaril organizator konference dr. Zvone Žigon.

 

 

 

 

 

»Perspektiva Evrope je perspektiva regij,« je v svojem uvodnem nagovoru med drugim poudaril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, rekordna udeležba pa je po njegovih besedah dokaz, da se slovenska podjetniška mreža seli tudi izven meja Slovenije.

 

 

V predstavitvah, ki so sledile uradnemu odprtju konference, smo slišali nekaj izjemno zanimivih poslovnih zgodb Slovencev, ki brez izjeme poudarjajo pomen medsebojne komunikacije in potrebo po organizaciji poslovnih konferenc.

 

 

Julijo Remih iz podjetja Novello iz Hildna sem srečala že pred uradnim odprtjem in jo povabila pred mikrofon. Julija o sebi pove, da je rojena v Nemčiji in je pol Slovenka, pol  Nemka.»Bolj pa se počutim Slovenko in sem s Slovenijo zelo povezana.« Kot pravi, v Slovenijo pride vsaj šestkrat na leto in se je  sama naučila slovensko.

 

 

 

Poslovnih konferenc Urada se udeležuje z namenom predstavitve svojega podjetja v Sloveniji in tudi nasprotno, Slovenijo rada predstavi v Nemčiji. »Tega ne počnem za zaslužek, pač pa za druženje, povezovanje z drugimi ljudmi,« pravi Remihova in dodaja: »Network je začetek in konec vsakega odnosa.«

 

 

 

Logistika – težava tako slovenskega kot nemškega poslovnega okolja

 

 

 

 

Sogovornica se ukvarja z različnimi stvarmi, npr. z notranjo opremo, s projekti za različna podjetja … »Prodajam umetnost, predstavljam slovensko umetnico, ki živi  v Nemčiji, Nadjo Cikes, in Američana, ki je žal že umrl,« dodaja Remihova in poudarja, da delajo po vsem svetu, tudi s Slovenijo. Po njenem mnenju je slovenski poslovni trg odprt, bolj  dinamičen kot v Nemčiji, a tu je še veliko ljudi, ki ne znajo ceniti, kar imajo. In kakšne so razlike med slovenskim in nemškim poslovnim okoljem? »Podobna sta si po ciljih, podobni so zakoni, problem pa je logistika, na obeh trgih. Iz Düsseldorfa v Ljubljano, denimo, ni nobene neposredne povezave in kadar želim v Slovenijo pripeljati več ljudi, je to velika težava.« Julija Remih pravi, da se želi v prihodnosti preseliti v Slovenijo in od tu delati mednarodno.

 

 

 

Za Srbe je Slovenija pravljica

 

 

 

 

»Lepo mi je v Sloveniji,« sem slišala reči Rajka Marića, častnega konzula Republike v Slovenije v Srbiji. »Slovenijo imam rad, ker sem Slovenec. Živim v tujini in vsak obisk Slovenije je zame veliko doživetje,« pojasnjuje Marić, ki ga  posebej veseli, da je letošnja poslovna konferenca potekala v Goriških Brdih, destinaciji, ki ni ravno ob glavnih  turističnih poteh. »To bi lahko bila naša Toscana,« je prepričan.

 

 

 

Rajko Marić se redno udeležuje vseh konferenc Urada, saj je naloga častnega konzula tudi povezovanje gospodarstvenikov Slovenije in Srbije. »Pričakujem, da bom spoznal še večje število poslovnežev, tako iz Slovenije kot tudi od drugod. Za dobrobit Slovenije lahko skupaj marsikaj naredimo.« Po Marićevih besedah na Slovenijo v Srbiji  gledajo kot na zahodno državo, za mnoge Srbe je Slovenija še vedno pravljica in bi se sem takoj preselili, če bi mogli.

 

 

 

Kanada kot vroča poslovna destinacija

 

 

 

 

Iz Toronta, Kanade, pa je na poslovno konferenco prišel Simon Pribac iz Kanadsko-slovenske zbornice, ki lahko, kot pravi, poveže slovenska podjetja s kanadskim trgom, nudipomoč pri ustanovitvi podjetja, davčnem, finančnem, pravnem  svetovanju …

 

Kanada je po Pribčevih besedah vroča poslovna destinacija. »Kot druga največja država na svetu je Kanada ogromen trg zmnogo surovinami in neprestano raste.  Moramo vedeti, da je v tem trenutku naseljen samo majhen del prostrane države, v katero prihajajo investicije z vsega sveta,« pojasnjuje sogovornik, ki je prepričan, da je dobro biti prisoten v Kanadi. »Dobro je imeti vsaj eno nogo tam,« hudomušno pripomni.

 

Zanimalo me je, kakšno je kanadsko poslovno okolje. »Kanada je za poslovneže zelo prijazna. Nadvse preprosto je ustanoviti podjetje, tudi pravila so zelopreprosta in  vsi se jih dosledno držijo.« Po Pribčevih besedah  poslovnež za ustanovitev podjetja v Kanadi skupaj s stroški odvetnika potrebuje okoli 1000 dolarjev oz. 1500 evrov.

 

 

Članstvo Kanadsko-slovenske zbornice vztrajno rase, od leta 2014 do lani se ji  je pridružilo 120 članov. »Članstvo zagotavlja dostop do vseh drugih članov, do njihovega networka, vključeni so v naš spletni imenik, imajo prost dostop do vseh naših programov, ki se izvajajo tako v Kanadi kot v Sloveniji.« Gre večinoma za dogodke s področja mreženja in  tudi za npr. predavanja na določeno poslovno temo, imajo dostop do storitev poslovnega sodelovanja po ugodni ceni. »Zbornica  želi postati osrednja točka poslovnega povezovanja Kanade in Slovenije,« o viziji Kanadsko-slovenske zbornice pove Simon Pribac. 

 

 

V Nemčiji strogo po zakonih

 

 

 

 

Z namenom povezovanja mladih je bil v Nemčiji, v Münchnu, ustanovljen ICS Mednarodni klub Slovenija München, od koder prihaja Blaž Smrekar. V Nemčijo je prišel z velikim valom mladih Slovencev, ki so leta 2012 zapustili svojo državo in v Nemčiji poiskali boljše pogoje za življenje in predvsem za delo. »Prišlo nas je več kot 10 000, leta 2013 pa smo začutili, da se moramo povezati. Ustanovili smo klub, začeli ustvarjati dogodke, najprej kulturne, športne, kar smo pač lahko sami financirali.V preteklem letu smo organizirali tudi nekaj poslovnih dogodkov. Večina migrantov je namreč ekonomskih in je povezovalnost zanje ključnega pomena,« pove Smrekar.Po njegovih besedah je največja napaka, ki jo slovenski poslovnež v Nemčiji lahko stori, ta, da skuša ob ustanovitvi podjetja zaobiti zakone. Glede tega, še posebej glede plačevanja davkov, je nemška zakonodaja zelo stroga.« Kaj bi svetoval slovenskemu poslovnežu v Nemčiji? »Da najprej naredi nek splošni pregled, kaj na nemškem prostoru potrebujejo, pri čemer mu lahko pomagamo klubi v sodelovanju z generalnim konzulatom.

 

 

V podjetju so ključni ljudje

 

 

 

 

Veliko pozornosti občinstva je pritegnila poslovna zgodba Marina Furlana, solastnika in ustanovitelja podjetja Intralighting iz Šempetra  pri Novi Gorici. Podjetje je bilo ustanovljeno zdaj že davnega  leta 1989. Ključnih trgov nimajo, od nobenega kupca niso odvisni, pojasnjuje Furlan. Med zaposlenimi imajo 17 nacionalnosti in govorijo 11 jezikov. »Vedno gledamo, da za določena območja zaposlimo lokalne ljudi. Razmišljamo globalno, delujemo lokalno. Če hočeš delati po svetu, moraš imeti tudi ljudi z vsega sveta.  Da imamo tujce tudi v domači hiši, pa je nekaj, kar me je očaralo, ko sem hodil po Ameriki, podobno pa je tudi v Dubaju, kjer živijo ljudje vseh nacionalnosti. Mislim, da je to največji čar, ki ga lahko neko podjetje doseže,« pojasnjuje sogovornik, ki poudarja, da so v podjetju ključni ljudje, bolj kot tehnika, znanje idr. Vprašam, kako torej gleda na podjetja, ki svoje zaposlene plačujejo sramotno slabo ali jim celo ne plačujejo socialnih prispevkov? »Ne vem, kako je mogoče, da se neplačevanje prispevkov lahko zgodi! To je kultura tistih, ki vodijo podjetja, neodgovorna pa je tudi država, ki to dopušča.«

 

 

Slednja podjetnikov ne mara, je prepričan Smrekar. »V Sloveniji obstaja problem, da bi radi bili vsi enaki, to pa ne deluje, kar vemo iz preteklosti. Imamo izjemna podjetja v dobaviteljski industriji , ki pa k prepoznavnosti Slovenije na žalost nič ne pripomorejo. Veliko pa pripomorejo k njenemu rezultatu.« In največji poslovni dosežek? »Da smo si postavili tri cilje: svetloba kjer, kolikor in kadar je potrebna. To je glavni ključ vsega.« 

 

 

Komunikacijo nujno potrebujemo

 

 

 

 

V času mreženja, ki je sledilo vsem predstavitvam in uradnemu delu konference sem se pogovarjala še  s predsednikoma krovnih slovenskih organizacij v italijanskem zamejstvu Walterjem Bandljem, Svet slovenskih organizacij, in Rudijem Pavšičem, Slovenska kulturno-gospodarska zveza.

 

Bandelj je s poslovne konference odnesel zelo dobre vtise, pravi. »Predstavitve, ki jih prikažejo organizacije, društva in podjetja, spletajo medsebojne niti. Komunikacijo nujno  potrebujemo, zato je konferenca velik dosežek urada.

 

Kar zadeva položaj slovenske manjšine v Italiji, Bandelj izpostavi aktivnosti ob sprejemanju volilnega zakona, ki je za naše rojake na italijanski strani meje ključnega pomena. »Mislim, da morata Italija kot Slovenija nadaljevati bilateralna pogajanja. Italija se tega pogosto ne drži. Slovenija mora spodbuditi tudi svoje evropske poslance,« poudarja sogovornik in dodaja: »Vedno govorimo o dveh poslancih, bodisi v senatu bodisi v parlamentu. Če nam ju ne uspe zagotoviti, gremo nazaj. Poslanec mora biti iz našega okolja, naših korenin.«

 

 

Sodelovanje z uradom Bandelj ocenjuje kot odlično: »Večkrat se dobimo, se pogovarjamo, kar je velikega pomena za zamejstvo. Veseli nas, da minister skrbi za to. Ne smemo pozabiti knjigarne v Trstu, ta je bila začetek pozornosti, ki nam jo je namenil Urad.«

 

 

Več  aktivnosti za skupen gospodarski prostor

 

Rudi Pavšič, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, poudarja: »Mislim, da je na mestu, da Urad postavlja v ospredje gospodarsko tematiko. Sem pa mnenja, da potrebujemo razprave, ki gredo meritorno v odprta vprašanja. Dejstvo je namreč, da imamo Slovenci v sosednjih državah in po svetu različne pristope do gospodarskega vprašanja. Verjetno sta prav med Slovenci v Italiji najrazvitejši gospodarska dejavnost Slovencev, ki je izraz zasebnih pobud, in gospodarska dejavnost, ki je izraz družbene lastnine. Vprašanje je, kako lahko nadgradimo zdajšnje stanje. Osebno sem na stališču, ki ga je na konferenci izrazil predstavnik SDGZ dr. Karlo Devetak. Njegove misli so izraz Gospodarskega foruma, v katerem sodeluje tudi organizacija (SKGZ), ki jo vodim.«

 

Sodelovanja podjetnikov in podjetij iz italijanskega zamejstva s Slovenijo oz. slovenskim gospodarstvom je po Pavšičevem mnenju premalo in ni postavljeno na sistemski način. »Če drži, da smo eni in drugi izraz skupnega jezikovnega prostora, potem moramo storiti več, da ta prostor zaživi tudi v logiki skupnega gospodarskega prostora. Svojčas smo Uradu že posredovali naša videnja in predloge.«

 

V času splošne gospodarske krize se vse zadeve zapletajo, je prepričan sogovornik. »V našem sistemu imamo pomemben servis v okviru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Pristojno ministrstvo (gospodarsko) bi mu moralo pomagati uresničiti takšno sodelovanje in nudenje servisa. Na nek način so naše strokovne organizacije izraz najboljše gospodarske diplomatske izpostave in bi jih bilo vredno boljše izkoristiti.«

 

SKGZ je organizacija v zamejstvu, ki se je od njenega nastanka pred 61 leti ukvarja tudi z gospodarsko dejavnostjo. »Izhajamo iz prepričanja, da je manjšina brez lastnega in uspešnega gospodarstva šibka manjšina, ki je za njeno preživetje odvisna od dežurne politike. Zato smo historično skrbeli za gospodarsko-finančne dejavnosti in še danes lahko rečemo, da smo nosilni na tem sektorju,« poudarja Pavšič. »Naše aktivnosti se izražajo v gospodarski komisiji SKGZ, ki jo vodim. Imamo lastninska sklada, v katerih se izražajo številne dejavnosti na gospodarsko-finančnem področju. Danes je v našem sistemu krizi navkljub zaposlenih več kot 400 oseb.«

 

Seznanjanje z možnostmi sodelovanja s slovenskimi podjetniki in gospodarskimi ustanovami iz številnih držav je pokazalo, kako nepomembne lahko postanejo meje, če znamo pogledati čeznje, nujnost  medsebojnega povezovanja in poznavanja pa je porok za pripravo poslovnih konferenc tudi v prihodnje.

 

Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen

 

 

Naslednji dan, v četrtek, 1. junija, so si nekateri od podjetnikov v organizaciji Urada ogledali uspešna podjetja v regiji: Jung d.o.o., Ilmest d.o.o., Arctur d.o.o. in HIT d.d.

So-organizatorji konference:

Občina Brda, Vila Vipolže, Regionalna razvojna agencija Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica, Gospodarska zbornica Slovenije – Območna zbornica za severno Primorsko, Nova Gorica, Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica, Mestna občina Nova Gorica, Ministrstvo za zunanje zadeve RS in Slovensko deželno gospodarsko združenje Trst.

 

V nadaljevanju objavljamo celoten program konference in predstavitve, ki so jih uporabljali nekateri nastopajoči.

 

 

PROGRAM KONFERENCE

 

GOVORCI

9:00    ODPRTJE KONFERENCE – pozdravni/uvodni nagovori  

Franc Mužič, župan občine Brda

Gorazd Žmavc, Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu RS

Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS

Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar,  Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije

Mag. Samo Hribar Milič, direktor Gospodarske zbornice Slovenije

Vidoje Vujić, predsednik Gospodarske zbornice županije Reka, Hrvaška

Matej Arčon, predsednik Razvojnega sveta Severne Primorske in župan Mestne občine Nova Gorica

            

SLOVENSKE GOSPODARSKE USTANOVE IZVEN RS 

Hermann Kovač   Slovensko-bavarsko združenje (München)

Blaž Smrekar        Poslovni klub ICS (Internationaler Club Slovenia e.V.) (München)

Julia Remih                     Business Council Slovenia (Düsseldorf)

Sonja Roskar,        Poslovni klub GeriS e.V. (Nürnberg)

Borut Meršak        Klub slovenskih in slovaških poslovnežev Slo-Slo (Bratislava)

Iztok Toplak          Slovenske ustanove na Češkem (Praga)

Emil Kos                SloLux, Slovensko društvo v Luksemburgu (Luksemburg)

Simon Pribac,        Kanadsko-slovenska gospodarska zbornica (Toronto)

Gala Pavlin            Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS)  

 

12:00   SLOVENSKE GOSPODARSKE USTANOVE IZ SOSEDNJIH DRŽAV

Mag Andrej Hren         SGZ - Slovenska gospodarska zveza Celovec

Neža Einspieler             Gospodarska zbornica avstrijske Koroške, Celovec

Goran Berić                   Klub slovenskih in hrvaških poslovnežev Zagreb 

Natali Iskra                    EU korak, Reka

Andrea Kovacs              RASK - Razvojna agencija slovenska krajina, Monošter

Andrej Šik/                    SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje, Trst

Carlo Devetak              

Zorko Pelikan               Gospodarsko predstavništvo RS v Milanu

 

13:20 GOSPODARSKE  USTANOVE  iz regije     

Dr. Aleksandra Pivec            Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

Mag. Nevenka Volk Rožič     Gospodarska  zbornica Slovenije -

                                                            Območna zbornica za severno Primorsko, Nova Gorica

Mag. Tanja Kožuh                 Primorski tehnološki park d.o.o           

Marino Furlan                        Intra Lighting - »gost iz regije«

 

Črtomir Špacapan                 RRA Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica

                                                           SKLEP plenarnega dela konference

 

 

 

 

 

V nadaljevanju objavljamo:

 

 

- povezavo do Primorski tehnološki park d.o.o.

 

 

- predstavitveni video podjetja Intra Lighting d.o.o. 

 

- prezentacije nekaterih govorcev:

 

   Hermann Kovač_Munchen 

 

   Sonja Roskar, Nurnberg

 

   Borut Meršak, Bratislava

 

   Iztok Toplak, Češka

 

   Simon Pribac, Kanada

 

   Gala Pavlin, VTIS

 

   Andrej Hren, SGZ Celovec

 

   Neža Einspieler, Avstrija

 

   Natali Iskra, EU Korak Reka

 

   Andrej Šik, SDGZ Trst

 

   Carlo Devetak, SDGZ Trst

 

   Aleksandra Pivec, Urad

 

   GZS s Primorske NG