Skoči na vsebino

POROČILO ZA LETO 2012 O IZVAJANJU STRATEGIJE SODELOVANJA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN AVTOHTONO SLOVENSKO NARODNO SKUPNOSTJO V SOSEDNJIH DRŽAVAH NA PODROČJU GOSPODARSTVA DO LETA 2020 IN NAČRT SODELOVANJA ZA LETO 2013-PREDLOG ZA OBRAVNAVO

Poročilo o dejavnostih v letu 2012 in Načrt dela v letu 2013

INFORMACIJA

 

Vlada RS je maja 2011 sprejela Strategijo sodelovanja med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020.

 

Namen strategije je usklajen, sinergijski in strateški pristop vseh pomembnejših gospodarskih dejavnikov iz Republike Slovenije in sosednjih držav (državni organi, podjetja, zbornice, manjšinska združenja, diplomatsko-konzularna predstavništva, drugi gospodarski dejavniki, pa tudi posamezniki na obeh straneh meja) – združitev oziroma uskladitev kapitala, znanja, izkušenj, človeških virov in dejavnosti. Takšno delovanje naj bi okrepilo obstoječe in ustvarilo nove gospodarske tokove na poselitvenem območju slovenske narodne skupnosti in Republike Slovenije ter spodbujalo večjo konkurenčnost na trgih tretjih držav v smeri homogenejše vizije gospodarskega sodelovanja med tem poselitvenim območjem in matično državo.

 

Za izvajanje in spremljanje Strategije sodelovanja med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020 je pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu imenovano posebno delovno telo za spremljanje strategije, katerega delo vodi in usklajuje Urad. Člani posebnega delovnega telesa so predstavniki državnih organizacij, interesnih gospodarskih in manjšinskih združenj ter drugih organizacij. Naloge posebnega delovnega telesa so usklajevanje, vzajemno sprotno obveščanje, dogovarjanje, posvetovanje in izvedbeno gospodarsko sodelovanje, priprava vsebinskih in terminskih letnih načrtov sodelovanja, med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva, poročil ter priprava pregleda projektov čezmejnega sodelovanja.

 

Posebno delovno telo je za leto 2012 sprejelo poročilo o izvajanju strategije, napredku in problemih, ki so se pri tem pojavili. Prav tako je posebno delovno telo za leto 2013 pripravilo vsebinski načrt sodelovanja med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva.

 

Letno poročilo in vsebinski načrt za leto 2013 pošiljamo Vladi RS v seznanitev. Prav tako bomo oba dokumenta objavili na spletnih straneh Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

 

Del sredstev za financiranje strategije zagotavlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu na podlagi letnega javnega razpisa. Ostala sredstva bodo zagotovila resorna ministrstva znotraj obstoječih ukrepov in proračunskih postavk pristojnih resorjev. Za čezmejne projekte so pravice porabe v proračunu RS zagotovljene samo za delež nacionalnega sofinanciranja, ki praviloma znaša 10% ali 15% upravičenih stroškov slovenskih partnerjev.

 

 

 

poročilo za leto 2012

 

o izvajanju strategije SODELOVANJA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN AVTOHTONO SLOVENSKO NARODNO SKUPNOSTJO V SOSEDNJIH DRŽAVAH NA PODROČJU GOSPODARSTVA DO LETA 2020

 

 

1. UVOD

 

Strategija sodelovanja med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020 (v nadaljevanju Strategija) določa, da posebno delovno telo sprejema letna poročila o izvajanju strategije, napredku in problemih, ki so se pri tem pojavili, ter razpravlja in o tem poroča. Prav tako posebno delovno telo pripravi vsebinski in terminski načrt sodelovanja med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva za vsako naslednje leto ter pregled projektov čezmejnega sodelovanja. Letno poročilo, vsebinski in terminski letni načrt ter pregled projektov čezmejnega sodelovanja se pošljejo v seznanitev Vladi RS in objavijo na spletnih straneh Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

 

V delu posebnega delovnega telesa so v letu 2012 sodelovali predstavniki Slovensko deželno gospodarskega združenja iz Trsta v imenu Gospodarskega foruma, Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, Urada za Evropo iz Reke, Razvojne agencije Slovenska krajina iz Monoštra; predstavniki državnih organov (Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS), Ministrstvo za zunanje zadeve RS  (MZZ), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS (MGRT), Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO); predstavniki zbornic (Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZ)) ter predstavniki  podjetniško podpornih inštitucij (JAPTI).

 

 

2. IZVEDENE DEJAVNOSTI

 

Vsebinski in terminski plan strategije je za leto 2012 predvidel izvedbo projektov v sklopu naslednjih področij:

 

-          Sodelovanje pri spodbujanju internacionalizacije podjetij in sodelovanje pri privabljanju tujih neposrednih naložb;

-          Kmetijstvo, trajnostni razvoj, varstvo in upravljanje okolja;

-          Učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije;

-          Predstavitev turizma in razvoj skupnih turističnih območij;

-          Mladi in usposabljanje za delo;

-          Usklajevanje prednostnih nalog in instrumentov pristojnih resorjev za gospodarsko sodelovanje s Slovenci zunaj meja;

-          Sodelovanje finančnih institucij manjšin in Slovenije.

 

V letu 2012 so bili izvedeni naslednji skupni projekti:

 

2.1 POSLOVNA KONFERENCA V MONOŠTRU

 

V Monoštru je 8. marca 2012 potekala Poslovna konferenca. Konferenco, ki jo je s pomočjo Razvojne agencije Slovenska krajina organiziral HITE (Nacionalni urad za zunanjo trgovino Madžarske), sta odprla predsednika Republike Slovenije dr. Danilo Türk in predsednik Republike Madžarske Pal Schmitt z ugotovitvijo, da na področju gospodarskega sodelovanja med državama obstaja veliko možnosti za izgradnjo tesnejšega partnerstva. Predsednika Republike Slovenije je spremljala gospodarska delegacija, ki jo je sestavljalo 39 predstavnikov slovenskih institucij in predstavnikov gospodarstva iz sektorjev gradbeništva, inženiringa, zdraviliškega turizma, turizma, energetike/zelenih tehnologij, informatike in telekomunikacij ter kovinske industrije. Predsednik dr. Türk je poudaril pomen enotnega kulturnega in gospodarskega prostora ter gospodarskega povezovanja za ohranitev slovenske manjšine v Porabju in Madžarske v Sloveniji. Med drugim je pozval k večjim naložbam v Porabju, kjer se ponujajo številne priložnosti za slovenske investitorje. Madžarski predsednik Schmitt je poudaril pomen trajnostnega razvoja podeželja, pri čemer se je  posebej zavzel za zagotavljanje delovnih mest predstavnikom narodnih manjšin. Sledil je plenarni del s predstavitvami o poslovnem okolju in investicijskih priložnostih županije Monošter kot tudi o gospodarskih prednostih in priložnostih Slovenije s poudarkom na Pomurju. Plenarnemu delu so sledila dvostranska srečanja slovenskih in madžarskih gospodarstvenikov.

 

Dvostranska srečanja predstavnikov slovenskih in madžarskih podjetij ter follow- up:

Ob dvostranskih srečanjih slovenskih in madžarskih gospodarstvenikov je bil potrjen interes podjetij za sodelovanje. Organiziranih je bilo več kot 40 individualnih srečanj. Individualni razgovori so bili za večino udeležencev uspešni.

Udeležba gospodarstvenikov v delegaciji je pripomogla k sklepanju novih poslovnih stikov oz. spoznavanju novih partnerjev. V veliki večini so podjetja ocenila veliko verjetnost za nadaljevanje poslovnih stikov. Obisk se je zaključil z ogledom St. Gotthard Spa & Wellness term in industrijsko-obrtne cone v Monoštru.

 

 

2.2. TRISTRANSKO POSLOVNO SREČANJE V CELOVCU

 

V petek, 13. aprila 2012 je potekalo tristransko poslovno srečanje v Tischlerjevi dvorani v Celovcu. Soorganizatorja poslovnega dogodka sta bila Slovenska gospodarska zveza iz Celovca in Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Gorice. Glavni namen srečanja, ki se ga je udeležilo več kot 40 podjetnikov, je bil predvsem iskanje možnosti za bolj poglobljeno sodelovanje med podjetniki iz avstrijske Koroške, Goriške pokrajine in Slovenije.

 

2.3. POSVET »PROGRAM EVROPSKEGA TERITORIALNEGA SODELOVANJA – SLOVENIJA IN SOSEDNJE DRŽAVE: RAZLIKE V POROČANJU NA KONKRETNIH PRIMERIH«

 

V organizaciji Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Komisije DZ RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je v ponedeljek, 9. junij 2012, v Državnem svetu potekal posvet na temo »Program evropskega teritorialnega sodelovanja – Slovenija in sosednje države: razlike v poročanju na konkretnih primerih«. Udeležence je uvodoma nagovorila ministrica Ljudmila Novak. V razpravi je bila dana posebna pozornost administrativnim oviram na področju poročanja organom upravljanja z operativnimi programi čezmejnega sodelovanja o izvajanju projektov, v katerih sodelujejo tudi gospodarske organizacije avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah.

 

Čezmejno sodelovanje je s projekti EU v zadnjih 15 letih omogočilo razvoj znanja in pridobitev dodatnih finančnih sredstev organizacijam avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah ter italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Kljub temu pa se upravičenci do koriščenja evropskih sredstev med pripravo in izvajanjem srečujejo z vrsto problemov. Kot so opozorili partnerji projektov iz vrst avtohtone slovenske narodne skupnosti gre žal trend v smer vedno bolj velikih in zahtevnih projektov ter večje birokracije, tako da organizacije in društva v zamejstvu niti kadrovsko niti strokovno ne morejo več tekmovati s profesionalnimi agencijami, ki pripravljajo projekte, iščejo projektne partnerje in jih potem prodajajo projektnim nosilce. Drugi problem pa je delež lastnih sredstev, ki jih organizacije avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, nimajo.

 

Glede na to da se sedanja finančna perspektiva 2007 -2013 izvajanja projektov operativnih programov čezmejnega sodelovanja zaključuje, je bilo na posvetu govora tudi o dosedanji uspešnosti projektov ter priložnostih in izzivih, ki jih lahko prinese nova finančna perspektiva. 

 

Na koncu posveta so bili sprejeti zaključki, v katerih so udeleženci ugotovili, da na področju izvajanja projektov operativnih programov čezmejnega sodelovanja Slovenije s sosednjimi državami, financiranimi s sredstvi EU, obstajajo določene ovire, ki zmanjšujejo učinkovitost izvajanja projektov. Administrativne ovire in bremena, ki obstajajo na tem področju bi morale postati del vladnih programov o zmanjševanju administrativnih ovir in zniževanju administrativnih bremen. Prav tako so se udeleženci posveta strinjali, da morajo imeti gospodarske organizacije avtohtone slovenske narodne skupnosti posebno vlogo v projektih operativnega programa čezmejnega sodelovanja tudi v prihodnji finančni perspektivi po letu 2013, saj lahko pomembno prispevajo k razvoju obmejnih območij, na Sloveniji pa je, da ustrezno postavi prioritete takšnega sodelovanja.

 

Na osnovi zaključkov posveta je bilo pripravljeno gradivo s predlogi, kako odpraviti administrativne ovire čezmejnega sodelovanja. Gradivo je bilo posredovano pristojnim ministrstvom.

 

2.4  POSVET "MEDNARODNO POVEZOVANJE LOKALNEGA PODJETNIŠTVA"

 

V skladu s Strategijo sodelovanja med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020 je Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu začel cikel posvetov na temo mednarodnega povezovanja lokalnega podjetništva. Pri prvem posvetu, ki je 13. junija 2012 potekal v Grosupljem, sta sodelovali Območna obrtno-podjetniška zbornica Grosuplje in Občina Grosuplje.

 

Na posvetu so sodelovali mag. Marina Einspieler Siegert (Slovenska gospodarska zveza Celovec), Andreja Kovcas (Razvojna Agencija Slovenska krajina iz Monoštra), Andrej Šik (Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta), Robert Frandolič (Pokrajinsko gospodarsko združenje iz Gorice), mag. Marjana Košuta Banković (Urad za Evropo z Reke), prof. dr. Sonja Lukanovič (Inštitut za narodnostna vprašanja), Milajn Majhen (Direktorat za gospodarsko diplomacijo na MZZ).

 

Sodelujoči so v uvodnih predstavitvah podjetnikom predstavili prednosti vstopa na tuje trge, administrativne in pravne postopke. Uvodni predstavitvi je sledila razprava na vprašanja lokalnih podjetnikov.

 

Na posvetu so bili sprejeti naslednji zaključki:

 

- Podjetniški interes po poslovnem sodelovanju se izraža na strani lokalnih podjetnikov iz Slovenije kot tudi na strani Slovencev v zamejstvu (Avstrija, Italija, Madžarska, Hrvaška). Možnosti koriščenja skupnega tržnega prostora so premalo znane in izkoriščene.

- Za poslovno in pravno svetovanje, administrativno pomoč, konkretno poslovno povezovanje, sodelovanje v projektih, ustanavljanje podjetij se zainteresirani slovenski podjetniki lahko obrnejo na naslednja slovenska združenja: Slovensko gospodarsko zvezo v Celovcu (SGZ), Slovensko deželno gospodarsko združenje SDGZ iz Trsta, Pokrajinsko  gospodarsko združenje iz Gorice, Razvojno agencijo Slovenske krajine iz Monoštra na Madžarskem, Urad za Evropo iz Reke.

- Direktorat za gospodarsko diplomacijo pri Ministrstvu za zunanje zadeve RS podjetnikom poleg sodelovanja v gospodarskih delegacijah, sodelovanja na srečanjih mešanih komisij idr. nudi brezplačne storitve (splošne informacije o gospodarstvu v določeni državi, spisek podjetij iz določene branže v želeni državi, posredovanje pri  vzpostavljanju podjetniških povezav, promocijo ponudbe v smislu pridobivanja zainteresiranih partnerjev iz tujine, podjetniki pa se lahko pri vzpostavljanju povezav s tujimi podjetniki obrnejo tudi direktno na slovenske konzulate – veleposlaništva.

- Doma so podjetnikom dosegljive informacije o ponudbi in povpraševanju na mednarodnem nivoju, o javnih razpisih za sredstva iz evropskih skladov, o mednarodnih sejmih v tujini in drugo neposredno in na spletnih portalih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, JAPTI .

- V Porabju na Madžarskem med malimi tujimi podjetniki doslej še ni podjetja iz Slovenije.

- Pri izvajanju prevzetih del in ustanavljanju podjetja se slovenski podjetniki z največ birokratskimi ovirami soočajo v Italiji in na Hrvaškem, največjo urejenost in strogost pa lahko pričakujejo v Avstriji. Predhodno se morajo pozanimati o zahtevanih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati v posamezni državi.

- Inšpekcijski nadzor na deloviščih in v podjetjih je v Italiji in Avstriji  stalna praksa.

- Sodelovanje na mednarodnih sejmih v tujini je ustrezen način za promocijo in prodor slovenskih podjetnikov na tuje trge, vendar mora biti podjetje zrelo in pripravljeno na takšen izziv. Država preko JAPTI oziroma Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo sofinancira sejemske nastope. Informacije na OZS, GZS in JAPTI.

- Izkazuje se potreba po zaščiti slovenskih podjetnikov s strani države zaradi konkurence tujih podjetij, ki poslujejo z manjšimi stroški (so manj obremenjena z dajatvami v domači državi), pri čemer se še posebej izpostavlja pričakovani vdor hrvaških podjetij v Slovenijo. Primer Avstrije: slovenski podjetnik mora  plačevati za vsakega delavca 30 evrov v rizični sklad.

- Postopki za odpiranje podjetij so v vseh državah relativno kratki; zakonodaje se med seboj razlikujejo.

- V Italiji so ugodnejši pogoji od slovenskih za poslovanje samostojnih podjetnikov in slabši za poslovanje gospodarskih družb (višje davčne obremenitve).

- Postopki za pridobitev gradbenih dovoljenj v sosednjih državah trajajo od pol leta do nekaj let (še posebej so  dolgotrajni, ko gre za gradnjo izven gospodarskih con); zakonodaja različna ne le po državah, ampak tudi po pokrajinah.

- Na Hrvaškem so območja, ki podpirajo tuje investicije – zelo ugodni najemi zemljišč.

- Gospodarska združenja Slovencev v sosednjih državah so zainteresirana za udeležbo lokalnih podjetnikov iz domovine na srečanjih in povezovalnih dogodkih, ki jih prirejajo, kot tudi za povezovanje na občinskem nivoju.

 

2.5 POSLOVNA KONFERENCA "MEDNARODNO POVEOZVANJE LOKALNEGA PODJETNIŠTVA" NA PTUJU

 

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je 4. oktobra na Ptujskem gradu v sodelovanju z Območnima obrtno-podjetniškima zbornicama Ptuj in Maribor ter s Štajersko gospodarsko zbornico organiziral poslovno konferenco Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva.

USZS je želel s konferenco na lokalni ravni povezati podjetnike iz lokalnega okolja s podjetniki slovenskega rodu v zamejstvu in tokrat tudi z Nemčije. Takšne ustanove in tudi sami podjetniki slovenskega rodu so lahko dragocen vir informacij o posebnostih zakonodaje v tujini, hkrati pa lahko nudijo pomoč pri navezovanju stikov s posameznimi podjetji in pri premagovanju ovir na področju poznavanja jezika in poslovne kulture v posamezni državi.

Namen posveta je želel predvsem spodbuditi medsebojno komuniciranje, sodelovanje in povezovanje med naštetimi gospodarskimi subjekti, po končanem srečanju pa je predvsem na strani udeležencev, da iz na novo stkanih poslovnih vezi zrastejo novi, konkretni projekti in posli.

 

Konferenca je bila osredotočena na sodelovanje z nemškim govornim območjem. V dopoldanskem delu so navzoče pozdravili župan Mestne občine Ptuj, ki je bila gostiteljica dogodka in je krila stroške najema prostorov na gradu, državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar, poslanec Franc Pukšič, sicer predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu DZ RS, Stanislav Raščan, direktor Direktorata za gospodarsko diplomacijo pri Ministrstvu za zunanje zadeve RS, ter Marko Drofenik, v. d. generalnega direktorja Direktorata za regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS.

Poleg uvodnih govorcev so se na konferenci, ki se je udeležilo skupno okrog 100 zainteresiranih, sicer najprej predstavile slovenske oziroma regionalne gospodarske organizacije OOPZ Ptuj, OOPZ Maribor, Štajerska gospodarska zbornica, Regionalna razvojna agencija ZRS Bistra Ptuj, Slovensko-nemška gospodarska zbornica iz Ljubljane ter JAPTI, nato pa še gospodarske ustanove izza meja RS: Slovenska gospodarska zveza, Alpsko-jadranski center, Zveza bank (vsi iz Celovca), Slovensko-bavarsko združenje, pa tudi Slovenska deželna gospodarska zveza iz Trsta in Razvojna agencija Slovenska krajina iz Monoštra.

 

V popoldanskem delu so se predstavila uspešna podjetja iz regije in predvsem iz zdomstva. TECOS, Razvojni center orodjarstva, Celje, Talum d.o.o. Kidričevo, Doberšek Engineering, Düsseldorf, Quadrino – CliniCall, Hilden-Essen, Bergman AG, Dresden (Martin Bergmann je sicer tudi ČK RS v tem mestu), Perspektiva (Mozirje, Barcelona, Minsk) ter Tomislav Tavčar, Kolumbija. Na konferenco so bili še trije podjetniki iz tujine in en častni konzul RS. Predstavitvam so sledila srečanja ena-na-ena (»match-making«), na katerih so se domača podjetja lahko podrobneje seznanila in se predstavila gostom izza meja RS.

Predvsem predstavitev zamejskih in zdomskih gospodarskih subjektov sta se izkazali za zelo zanimivi in koristni, kar je dokazoval tudi živahen »match-making« v popoldanskem delu.

S slovenske strani se je konference udeležilo okoli 60 podjetij. Takšen odziv je rezultat dobrega obveščanja s strani omenjenih so-organizatorjev konference, po drugi strani pa dejstva, da podjetja pospešeno iščejo nove možnosti mednarodnega povezovanja.  V petek, 5. oktobra, so si gostje iz tujine ogledali podjetje Kolarič s.p. (lasersko rezanje in varjenje pločevin, lastni izdelki v Spuhlji pri Ptuju, nato pa še tovarno aluminija Talum d.o.o. v Kidričevem.

Na spletni strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu so na voljo (pwp) predstavitve, ki so jih na konferenci na Ptuju javno predstavili sodelujoči, ter program posveta.

 

Povzetki ključnih misli sodelujočih

 

-  Čezmejno sodelovanje podjetnikov je danes, v času gospodarske krize, nujno.

- Poznavanje zakonodaje in delovanja poslovnega sveta v drugih državah je nujno za prodor na tamkajšnja tržišča.

- Trenutno je na tem področju povezovanja s podjetniki še precej neizkoriščenih možnosti, ki jih utegnejo takšne konference izboljšati.

- Podjetniški interes po poslovnem  sodelovanju se izraža na strani lokalnih podjetnikov iz Slovenije kot tudi na strani Slovencev v zamejstvu (Avstrija, Italija, Madžarska, Hrvaška). Možnosti koriščenja skupnega tržnega prostora so premalo znane in izkoriščene. Takšne konference utegnejo to spremeniti oziroma izboljšati.

-V Nemčiji obstajajo možnosti sodelovanja slovenskih podjetij na področju informacijske tehnologije, strojegradnje, dobave avtomobilski industriji idr.

- Priporočljiva je udeležba na nemških sejmih in sodelovanje z nemškim veleposlaništvom v RS.

- Poslovneži iz Slovenije morajo pri prodoru na nemško tržišče predhodno pridobiti vse potrebne certifikate.

- Zaprtje konzulata v Düsseldorfu, ki je bil izrazito gospodarsko naravnan in kvalificiran, ne bo imelo pozitivnih signalov za poslovno sodelovanje v prihodnje. Varčevanje na tem področju (zapiranje konzulatov) ni primerno.

- Poslovno in diplomatsko delovanje bi bilo potrebno razširiti na področja Južne in Srednje Amerike in tudi Belorusije.

- Domača podjetja apelirajo na državo Slovenijo, da vzpostavi učinkovito in pravočasno sodno varstvo, saj postopki na sodiščih trajajo predolgo in posledično ustvarjajo podjetjem velikanske izgube v morebitnih tožbenih postopkih.

- Odpraviti je potrebno kreditni krč, saj banke - kljub temu, da podjetje predstavi perspektiven strateški projekt – podjetjem ne odobravajo posojil.

-Odpraviti je potrebno birokratske ovire, uradniki velikokrat nimajo posluha za potrebe podjetnikov, kar posledično pripelje do izgube neke poslovne priložnosti oz. do njene nerealizacije.

-Za poslovno in pravno svetovanje,  administrativno pomoč, konkretno poslovno povezovanje, sodelovanje v projektih, ustanavljanje podjetij idr.  se zainteresirani slovenski podjetniki lahko obrnejo na naslednja slovenska združenja: Avstrija: Slovenska gospodarska zveza Celovec (SGZ), Italija: Slovensko deželno gospodarsko združenje SDGZ iz Trsta, Italija: Pokrajinsko  gospodarsko združenje iz Gorice, Madžarska: Razvojna agencija Slovenske krajine iz Monoštra na Madžarskem, Hrvaška: Urad za Evropo, Reka.

- Doma so podjetnikom dosegljive  informacije o ponudbi in povpraševanju na mednarodnem nivoju, o javnih razpisih za sredstva iz evropskih skladov, o mednarodnih sejmih v tujini in drugo neposredno in na spletnih portalih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije,  Gospodarske zbornice Slovenije, JAPTI .

- SGZ Celovec opravlja več aktivnosti in sicer povezovanje in delo s svojimi člani (delovanje po principu zbornice), razvijanje in izvajanje čezmejnih projektov iz sredstev EU (številni projekti, ki koristijo celotni regiji na obmejnem območju z Italijo in Slovenijo, delovanje slovenskega poslovnega kluba za pomoč vsem slovenskim podjetnikom, delovanje sekcije mladih – spodbujanje podjetništva. SGZ Celovec v povezavi z avstrijsko gospodarsko zbornico deluje povezovalno med slovenskimi  in avstrijskimi podjetniki v obeh smereh meje. SGZ Celovec se zavzema za krepitev obmejnega prostora in podpira podjetnike, ki želijo investirati v Sloveniji.

-Zveza bank Celovec je Slovenska banka, ki ima več kot 50 % delež portfelja naložen v Sloveniji. Kljub majhnosti je učinkovita in posluje z dobičkom. Deluje po zdravih, konzervativnih načelih poslovanja in podjetjem dodeljuje kredite izključno na podlagi ocene ovrednotenja projekta, ki ga investira. Ustanovili so tudi banko, ki deluje povsem elektronsko.

- Osnovna naloga Razvojne agencije Slovenska krajina iz Monoštra na Madžarskem je prijavljanje projektov na razpise EU za namene razvoja Porabja ter ohranjanje njegove  kulturne dediščine. Ker je pokrajina proglašena za nacionalni park, prevladuje kmetijstvo in malo podjetništvo. Med tujimi investitorji so Američani, Nemci in drugi. Razvojna agencija je pripravljena pomagati s svojim znanjem in storitvami.

- Slovensko deželno gospodarsko združenje SDGZ iz Trsta, ki ima že 65 let dolgo tradicijo, je zelo primeren servis za storitve, ki jih potrebujejo podjetniki (administracija, računovodstvo, varstvo pri delu, pravne zadeve …). Združenje deluje kot podjetje na tržišču – svoje storitve nudi tako slovenskim kot italijanskim podjetnikom; značilno za Italijo je, da nobeden podjetnik ne vodi administrativnih zadev za podjetje. Posebnost: edini, ki obvladajo dva pravna sistema (italijanskega in slovenskega).  Izhajajoč iz tega že sedaj delujejo na obeh straneh meje pri vzpostavljanju podjetniških povezav, ustanavljanju podjetij, informiranju ipd. Italijanska zakonodaja je bolj rigorozna od slovenske, upoštevati jo je treba tudi v primeru izvedbe določenega dela preko meje. (Npr. varovanje okolja - gradbeniki se morajo vpisati v poseben seznam za odpadni material idr.) Slovenskim podjetnikom priporoča, da se pred podajanjem na italijanski trg seznanijo z zakonodajo in vsemi zahtevami; pri tem so jim pripravljeni svetovati, pomagati; med drugim so izdali priročnik Poslovati v Italiji, ki vsebuje pregled problematik in zakonodaje ter ga lahko  zainteresirani podjetniki  za delo v Italiji lahko dobijo.

-  Zamejske gospodarske organizacije lahko pomagajo tudi pri individualnih zaposlitvah, ključni pogoj za zaposlovanje delovne sile npr. v Avstriji je poznavanje jezika. Trenutni trend zaposlovanja v Avstriji je na področju gradbeništva.

-   Dírektorat za gospodarsko diplomacijo pri Ministrstvu za zunanje zadeve RS organizira  obiske  gospodarskih delegacij  (tudi v sklopu državnih delegacij), sodeluje pri pripravi in izvedbi skupinskih sejemskih nastopov slovenskih podjetij v tujini, deluje na prepoznavanju poslovnih priložnosti za slovenska podjetja v tujini, po svetu spodbuja širjenje mreže slovenskih poslovnih klubov, se povezuje s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Direktorat podjetnikom nudi tudi brezplačne storitve, kot so: splošne informacije o gospodarstvu v določeni državi, spisek podjetij iz določene branže v želeni državi, posredovanje pri vzpostavljanju podjetniških povezav, promocijo ponudbe v smislu pridobivanja zainteresiranih partnerjev iz tujine. Podjetniki pa se lahko pri vzpostavljanju povezav s tujimi podjetniki obrnejo tudi direktno na slovenske konzulate in veleposlaništva oziroma njihove svetovalce za gospodarska vprašanja.

- Pri izvajanju prevzetih del in ustanavljanju podjetja se slovenski podjetniki z največ birokratskimi ovirami soočajo v Italiji in na Hrvaškem, največjo urejenost in strogost pa lahko pričakujejo v Avstriji. Predhodno se morajo pozanimati o zahtevanih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati v posamezni državi.

-  Inšpekcijski nadzor na deloviščih in v podjetjih je v Italiji in Avstriji  stalna praksa.

- V Italiji so ugodnejši pogoji od slovenskih za poslovanje samostojnih podjetnikov in slabši za poslovanje gospodarskih družb (višje davčne obremenitve).

- Davek na dobiček je sprejemljiv, vendar je nadaljnji trend zniževanja tega davka nujen.

- Cena delovne sile v Sloveniji (iz naslova obdavčitve dela) je predraga.

- Interes investitorjev v Sloveniji obstaja, z boljšimi poslovnimi pogoji pa bo v prihodnje potrebno pritegniti tudi večje investitorje saj je Slovenija za njih zanimiva.

- Investitorji se zanimajo za vlaganje na področju več dejavnosti, izstopajo pa predvsem kemijska industrija, prehrambeni izdelki, gumarska in plastična proizvodnja.

- Premalo so poznana pravila delovanja na obeh straneh meje, zato je nujna sinergija in povezovanje. V prihodnje bi bilo potrebno izdelati skupni koncept sodelovanja.

-Podjetniki iz diaspore so lahko pomemben partner slovenskemu gospodarstvu, vendar bo potrebno s strani naše države pri njih ponovno pridobiti zaupanje, saj se jih je v preteklosti prevečkrat zaradi specifičnih interesov posameznikov dajalo na stranski tir.

- Zbornice, agencije in razna združenja ne smejo biti sama sebi namen (financiranje omenjenih organizacij je potrebno prilagoditi njihovi konkretni učinkovitosti na terenu).

-Gospodarska diplomacija in častni konzuli se morajo organizirati na tistih teritorijih, ki so za Slovenijo ekonomsko perspektivni oz. zanimivi.

- Da bo interes poslovnežev iz diaspore primeren, je potrebno pri naslednjih srečanjih zagotoviti, da bi bila vsebina usmerjena v kapitalske povezave s Slovenijo in tujino, skupno proizvodnjo in kooperativno sodelovanje, skupen nastop slovenskih podjetnikov v tujini in obratno, prednostni nakup slovenskih podjetij in nakup podjetij iz stečajne mase, prenos tehnologije, inovacije na obeh straneh.

- Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu bi moral v prihodnje skupaj z poslovnimi partnerji iz diaspore dati pobudo za ustanovitev poslovnega foruma v sklopu Programa internacionalizacije 2012 – 2014. Le-to bi lahko imelo sedež tudi zunaj RS (financiranje iz proračuna in s strani članov - poslovnežev). Ustanovila bi se mreža slovenskih poslovnežev iz vsega sveta.

 

 

2.6 KAKO POSPEŠITI GOSPODARSKO SODELOVANJE z ZAMEJSKIMI GOSPODARSTVENIKI V ITALIJI S SLOVENIJO?

 

V razstavni dvorani Zadružne Kraške banke na Opčinah je 6. septembra 2012 potekala predstavitev zamejskega gospodarstva oz. kako konkretno pospešiti gospodarsko sodelovanje med zamejskimi podjetniki v Italiji in matično deželo Slovenijo.

 

Predstavitev sta vodila Andrej Šik, direktor Slovensko deželnega gospodarskega združenja v Trstu in prof. dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja RS. Srečanja se je udeležilo okoli 15 podjetij, ki so članice Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Italiji in predstavnice društva poslovnih žensk FAM v Ljubljani. Na srečanju so se predstavila naslednja podjetja:

 

-          AURORA VIAGGI Trst - Turistična agencija, ki že 50 posluje, z licencama posrednika in organizatorja potovanj. Ima 11 zaposlenih, dobro posluje s Slovenijo, organizira potovanja in sprejema rezervacije za ves turistični svet.

-          EUROSERVIS SRL–DOO Trst – Podjetje za evroprojektiranje, ki se ukvarja s svetovanjem, načrtovanjem in izvajanjem evropskih projektov, nudi druge storitve kot prevajanje in tolmačenje, internacionalizacija podjetij in svetovanje na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije.

-          FIMAGO DOO Nova Gorica – Svetovalno podjetje, ki ima 17 let strokovnih izkušenj pri trženju, trženjskih strategijah in izvoznem svetovanju. Podjetje pomaga izvozno usmerjenim podjetjem pri prodoru na tuje trge in iskanju partnerjev. Podjetje Fimago ima veliko izkušenj in dobre poslovne odnose s tujimi podjetji, institucijami in združenji. Za slovenska podjetja je razvilo poseben svetovalni produkt za prodor na italijansko tržišče.

-          Industrijsko podjetje MIPOT, ki deluje na področju visokotehnološke elektronike in zaposluje približno 80 uslužbencev.

-          LIAISON SRL Zgonik (TS) Predstavništvo, agencija, distribucija –Kopalniške opreme, barv, lakov, in podobno ter deluje na trgih vse nekdanje Jugoslavije.

-          PAROVEL GROUP SRL-DOO – Obrtna cona Dolina (TS) – Uvoz, izvoz, distribucija – Proizvodnja vina in ekstra deviškega oljčnega olja, uvoz in distribucija Laškega piva.

-          Odvetniška pisarna (Odvetnik Rado Race) specializirana za mednarodno poslovanje v Italiji, državah bivše Jugoslavije, Poljski, Češki.

-          SERVIS DOO-SRL Trst – Storitveno podjetje za računovodski servis.

-          ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Opčine – Trst, ki je sodobna Banka z več kot stoletno tradicijo, ki ponuja celovito paleto produktov in storitev, zaradi česar je tudi idealen poslovni partner za poslovanje s tujino. Že samo ime nakazuje njeno identiteto: gre za banko, katere glavni namen je kreditiranje in podpiranje realnega gospodarstva preko zadružništva, tj. vrste podjetništva, za katero so značilne prizadevnost, medsebojna povezanost, vključitev v omrežne sisteme. Zadružništvo, vzajemnost in lokalizem so vrednote, na katerih sloni podjetniška formula Zadružne kraške banke. Čeprav so njeno izhodišče Opčine na Tržaškem, gleda na Primorsko kot na celoto, iz česar sledi, da posluje s celotnim teritorijem in ne samo z italijansko stranjo. Zato podpira gospodarske in kulturne projekte na obeh straneh meje ter SLOMEDIA Trst – Slovensko – italijanski spletni portal – za Slovenijo in regijo Furlanijo Julijsko krajino, v slovenščini in italijanščini, kjer je možno sporočati in oglaševati.

 

Na srečanju so bila prisotna tudi nekatera druga podjetja, kot so npr. COGECO SPA Trst Uvoz, distribucija surove kave; GRAFICA GORIZIANA SAS Gorica – Tiskarna; DOT COM Trst – Podjetje za informatiko in ROLICH SRL Nabrežina - Trst – Trgovina in montaža.

 

2.7 VSTOP HRVAŠKE V EU IN NOVE MOŽNOSTI ČEZMEJNEGA POVEZOVANJA

 

V torek, 2. oktobra 2012 je v Termah Tuhelj na Hrvaškem potekal sestanek gospodarskih subjektov iz zamejstva, ki sta ga pod pokroviteljstvom Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu organizirala Urad za Evropo na Reki in poslovni klub slovensko hrvaških gospodarstvenikov iz Zagreba.

Udeleženci sestanka so soglašali, da se bodo z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo pojavile nove možnosti za intenzivnejše sodelovanje Slovenije s Hrvaško na področju gospodarstva in čezmejnega povezovanja. Na vstop Hrvaške v Evropsko unijo so najbolj pripravljeni predvsem gospodarski subjekti. Hrvaški trg postaja čedalje bolj zanimiv tudi za slovenske podjetnike, saj je klima dobra, delovna sila pa cenejša kot v Sloveniji. Možnosti za sodelovanje je še posebej veliko na področjih prehrambene industrije, turizma in čezmejnega sodelovanja, ki se sofinancira s sredstvi ES. V novi finančni perspektivi 2014-2021 bo za Hrvaško na voljo bistveno več evropskih finančnih sredstev, saj se bodo zanjo sprostila tudi obsežna evropska kohezijska sredstva. To bo priložnost za gospodarske organizacije avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, ki imajo na področju priprave in izvajanja evropskih projektov že dolgoletne izkušnje.

 

Udeleženci sestanka so se dogovorili o medsebojnem koriščenju storitev in ugodnosti, ki jih daje članstvo v poslovnih klubih ter za sodelovanje na skupnih projektih v novi finančni perspektivi.

 

2.8 MLADI IN GOSPODARSTVO

 

Za nadaljevanje prizadevanj za vzpostavitev skupnega spletnega portala o čezmejnih praksah je bila pod pokroviteljstvom Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ustanovljena posebna delovna skupina, ki vključuje mlade iz zamejstva in Slovenije.  V okviru spletnega portala bo prišlo do izmenjave informacij o ponudbi in povpraševanju po kadrih ter o promociji številnih priložnosti za mlade kadre v smeri ustvarjanja skupnega trga kadrov. Projekt bo financiral USZS.

 

2.9 OSTALO

 

V sklopu vsebinskega načrta za leto 2012 so bili izvedeni tudi nekateri drugi dogodki. Razvojna agencija iz Porabja je skupaj z ostalimi gospodarskimi organizacijami v sosednjih državah nastopila na Ljubljanskem obrtnem sejmu, Mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu AGRA in drugih sejmih. V letu 2011 se je na pobudo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije pričel izvajati projekt Vzorčna kmetija. Takšna vzorčna kmetija naj bi znala izkoristiti vse prednosti Nature 2000 in narodnega parka. To so biološka proizvodnja, možnost ekstenzivne živinoreje, turističnega kmetovanja in prodaje na domu.

 

Podrobnejši podatki o dogodkih so objavljeni na spletni strani USZS pod rubriko Gospodarstvo.

 

Pripravila:

dr. Breda Mulec

Sekretarka

 

 

 

VSEBINSKI IN TERMINSKI LETNI NAČRT

 

SODELOVANJA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN AVTOHTONO SLOVENSKO NARODNO SKUPNOSTJO V SOSEDNJIH DRŽAVAH NA PODROČJU GOSPODARSTVA

 

ZA LETO 2013

 

Za izvajanje in spremljanje strategije je pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu imenovano posebno delovno telo za spremljanje strategije (medresorska delovna skupina), katerega delo vodi in usklajuje Urad. V letu 2013 se bodo pod koordinacijo urada izvajali naslednji projekti, ki so po področjih navedeni v nadaljevanju.

 

 

1. Sodelovanje pri spodbujanju internacionalizacije podjetij in

sodelovanje pri privabljanju tujih neposrednih naložb

 

1.1   Skupni nastop na Ljubljanskem obrtnem sejmu

 

V okviru skupnih večjih prireditev na Ljubljanskem sejmu se slovenskim podjetjem predstavijo Slovensko deželno gospodarsko združenje (Trst), Slovenska gospodarska zveza (Celovec) in Razvojna agencija Slovenska krajina Porabje.

 

Organizator: SDGZ, SGZ in Razvojna agencija Slovenska krajina

Čas izvedbe: 17.- 20. aprila 2013

 

1.2   »Match-making« prireditev

 

Namen Match-making« prireditve, ki jo v sodelovanju z drugimi gospodarskimi organizaciji slovenske avtohtone narodne skupnosti organizira SDGZ Gorica, je pospešiti sodelovanje med podjetji v Sloveniji, s podjetji v sosednjih državah. Match –  making prireditev bo potekala v Gorici.

 

Organizator: SDGZ Gorica in SGZ Celovec

Čas izvedbe 2013

 

1.3   Okrogla miza Inštituta za narodnostna vprašanja ter raziskava o gospodarskem sodelovanju

 

  • Inštitut za narodnostna vprašanja bo v svoje projekte vključil tudi celovito analizo o ekonomskih učinkih jezika ter o interesu mladih, ki so v Sloveniji končali izobraževanje za nadaljnje sodelovanje s Slovenijo. 

 

Organizator: Inštitut za narodnostna vprašanja. in SGZ Celovec.

 Čas izvedbe: 2013.

 

  • Poslovni obisk na avstrijskem Koroškem

 

Inštitut za narodnostna vprašanja bo organiziral obisk slovenskih gospodarstvenic iz Društva poslovnih žensk v Ljubljani pri slovenskih gospodarskih organizacijah na avstrijskem Koroškem. Obisk bo nadaljevanje srečanja Društva Poslovnih žensk – FAM,  ki ga je  decembra 2011 društvo pripravilo skupaj z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Inštitutom za narodnostna vprašanja ter je bilo namenjeno predstavitvi dejavnosti gospodarskih organizacij avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in na Madžarskem.

 

Organizator: Inštitut za narodnostna vprašanja

Čas izvedbe: 2013

 

1.4 Slovenski forum inovacij

 

Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT Slovenija),  vsako leto organizira Slovenski forum inovacij, osrednjo prireditev o inovativnosti, katere namen je javnosti prestaviti najboljše in najbolj perspektivne izdelke, inovativne storitve ter inovativne poslovne modele.

Letošnje leto bodo pri izvedbi in promociji dogodka in nasploh - širše slovenskega inovativnega okolja sodelovale tudi gospodarske organizacije manjšine v sosednjih državah.

Cilj projekta je s pomočjo gospodarskih organizacij slovenske manjšine privabiti čim več obiskovalcev, potencialnih partnerjev in potencialnih vlagateljev. 

 

Organizator: SPIRIT Slovenija, Sektor za pospeševanja podjetništva, inovativnosti in razvoja

Čas izvedbe: november 2013

 

2. Kmetijstvo, trajnostni razvoj, varstvo in upravljanje okolja

 

2.1. AGRA Gornja Radgona ponuja možnost za uspešno predstavitev obmejnih območij (naravne vrednote, turistične kmetije, prehranska ponudba). Razvojna agencija Slovenska krajina v Porabju ter gospodarski subjekti v Italiji in na avstrijskem Koroškem bodo pripravili skupno tako predstavitev. Z Hrvaške prireditve se bodo udeležili člani sekcije za kmetijstvo pri Slovenskemu društvu Gorski Kotar.

Slovenci v Porabju še nimajo lastnih proizvodov, so pa na tem področju že vidni prvi uspehi. Slovenski gospodarski subjekti na avstrijskem Koroškem in v Italiji pa že imajo bogato ponudbo, ki jo je smiselno predstaviti na sejmu.

 

Organizator skupne predstavitve: Razvojna agencija Slovenska krajina v Porabju na Madžarskem v sodelovanju s kmetijskimi strukturami v Italiji (Kmečka zvezo) in Avstriji (Skupnost južnokoroških kmetov, KIS)

Čas izvedbe: 24.08 - 29.08. 2013

 

3.  Učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije

 

3.1 Posvet o učinkoviti rabi energije

 

Tema posveta bo usmerjena na učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije, podnebne spremembe in njihov vpliv na kmetijstvo, povečanje energetske učinkovitosti, krepitev okoljske ozaveščenosti za ohranjanje zdrave prehrane, vode, zemlje in zraka v funkciji trajnostnega razvoja.

 

Predstavljene bodo možnosti razvojnih in inovativnih projektov v sklopu EU-sredstev ter možnih skupnih projektih za podjetja in javne uprave: vzpostavitev »ekoobčin« (za doseganje energetske učinkovitosti javnih zgradb in spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije za občane, podjetja in javne objekte v luči energetske avtonomnosti) ter spodbujanje pilotnih inovativnih in razvojnih projektov na manj razvitih območjih (gradbena in energetska obnova objektov, namenjenih organizacijam, in postavitev central za izrabo obnovljivih virov energije).

 

Organizator: Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta v sodelovanju z Slovensko gospodarsko zvezo in Uradom za Evropo na Reki.

Čas izvedbe: 17.-20. april 2013, v okviru LOS

 

 

4. Predstavitev turizma in razvoj skupnih turističnih območij

 

4.1 Turistična konferenca v Porabju

 

Turistična konferenca v Porabju in Lendavi bo promocijska prireditev obmejnih območij. Prvi del konference bo potekal v Porabju,, ki je turistično zanimiva destinacija. Örség Turizem je ena od najpomembnejših razvojnih možnosti za razvoj slovenske manjšin, saj leži celotno Porabje v nacionalnem parku. Drugi del konference se bo odvijal v Lendavi, da se najbolje izkoristijo in povežejo potenciali na obeh straneh meje.  Na konferenco bi povabili turistične delavce ter medije iz Slovenije. Prireditev bi bila izvedena v soorganizaciji slovenskih manjšinskih organizacij na Madžarskem, USZS, Generalnega konzulata RS v Monoštru, SPIRIT Slovenija, Sektor za turizem in občino Lendava.

 

Organizator: RASK, Porabje

Čas izvedbe: maja 2013

                                              

4.2. Posvet v Tuhlju

 

Posvet bo usmerjen na pospeševanje razvoja skupnih turističnih območij.

Predstavljeni bodo uspešni projekti sofinancirani s pomočjo EU sredstev. Na posvet bodo povabljene turistične zveze, SPIRIT Slovenija, Sektor za turizem, Hrvatska turistička zajednica Kvarner, predstavniki pristojnih ministrstev z Hrvaške in iz Slovenije, USZS.

 

Organizator: Urad za Evropo – Reka v sodelovanju z Veleposlaništvom RS v Zagrebu in Poslovnim klubom slovensko-hrvaških gospodarstvenikov.

Čas izvedbe: jeseni  2013

 

5.  Mladi in usposabljanje za delo

 

Nadaljevanje dejavnosti v zvezi s vzpostavitvijo skupnega portala, na katerem naj bi prišlo do izmenjave informacij o ponudbi in povpraševanju po kadrih ter o večji promociji številnih priložnosti za mlade kadre v smeri ustvarjanja skupnega trga kadrov in celovitega programa čezmejnih delovnih praks.

 

6. Usklajevanje prednostnih nalog in instrumentov pristojnih resorjev za gospodarsko sodelovanje s Slovenci zunaj meja

 

6.1 Redni sestanki marca in oktobra.

 

6.2 Posvet v  Ljubljani – Posvet o načrtovanih javnih razpisih in spodbudah, ki so zanimive za slovenske gospodarske organizacije v zamejstvu.  Posvet bo omogočil organizacijam, da bodo lahko učinkovitejše načrtovale svoje dejavnosti pospeševanja gospodarskega sodelovanja s Slovenijo in izkoristile možnosti, ki so za to na voljo.

 

Organizator: USZS v sodelovanju s SPIRIT Slovenija in drugimi državnimi inštitucijami.

Čas izvedbe: marec 2013

 

7. Lokalno podjetništvo

 

7.1. Poslovna konferenca Idrija/Cerkno

Poslovna konferenca Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva Idrija/Cerkno v organizaciji USZS. Konferenca z match-makingom s poudarkom na vzpostavljanju stikov s slovenskimi podjetniki iz severne Italije.

 

Organizator: USZS

Čas izvedbe: 16., 17. aprila 2013

 

7.2 Poslovna konferenca Jugovzhodna Slovenija

Poslovna konferenca Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva jugovzhodna Slovenija v organizaciji USZS. Konferenca z match – makingom s poudarkom na vzpostavljanju stikov s slovenskimi podjetniki iz držav nekdanje SFRJ.

 

Organizator: USZS

čas izvedbe jesen 2013

 

8. . Ostale dejavnosti:

 

  • Nastop na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. S to veliko poslovno prireditvijo z več sto podjetji v okviru najpomembnejšega sektorskega sejma v Sloveniji se bodo tako združile moči in sredstva za organizacijo posvetov in srečanj B2B. (SDGZ in SGZ, 2013).
  • Vzpostavitev »vzorčne kmetije« v Porabju (Razvojna agencija slovenska krajina, USZS in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje).
  • S pomočjo PKD Slovenija (Ne) znano zamejstvo bo vzpostavljeno informativno središče v Črni na Koroškem, z namenom pospeševati gospodarske stike. K sodelovanju so povabljene tudi gospodarske organizacije slovenske manjšine v sosednjih državah.