Skoči na vsebino

AKCIJSKI NAČRT SODELOVANJA IN PODPORE MLADIM SLOVENCEM V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je v letu 2010 pripravil Akcijski načrt sodelovanja in podpore mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu, ki ga je na svojem zasedanju 22. novembra 2010 obravnaval tudi Svet Vlade Republike Slovenije za zamejstvo. Akcijski načrt vsebuje strateške usmeritve, cilje in ukrepe, ki so nastali na podlagi analize stanja. V prilogi k Akcijskemu načrtu pa se nahaja poročilo o izvedenih dogodkih za leti 2010 in 2011.

 

Položaj mladih pripadnikov slovenske narodne skupnosti je različen med državami, v katerih živijo Slovenci. Ponekod je interes za sodelovanje mladih večji, drugje manjši. Manjši interes mladih je v večini primerov posledica generacijskih razlik, nezanemarljiva je tudi vloga sodobnih komunikacijskih in informacijskih tehnologij. Danes lahko mladi sami, brez vključevanja v društva pridobivajo informacije o domovini staršev ali starih staršev. Sodobna spletna socialna omrežja služijo kot dober vir informacij in način povezovanja v društva brez formalnega članstva. Mladi so zgolj opazovalci družbenega dogajanja, članstvo v spletnih socialnih omrežjih pa je koristno takrat, ko se posameznik v življenju sooči s situacijo, ki od njega zahteva več znanja, potrebo po spremembi študija, zaposlitve ali prebivališča in podobno. Sodobno življenje zahteva od mladih samostojnost in neodvisnost. Spletno zbiranje informacij mladim omogoča ustvarjanje lastnih mnenj. Mladi si želijo druženja in povezovanja z vrstniki iz Slovenije, ki presega okvire društva, kraja ali celo države, v kateri živijo.

 

Pričakovanja in izkušnje mladih generacij slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah so precej drugačne od izkušenj njihovih staršev in starih staršev, kar je posledica evropskih povezovanj in novih življenjskih situacij, kot so partnerske zveze s partnerji iz drugih kultur. Pomembno je, da sta druženje in prijateljstvo z vrstniki iz drugih kultur prikazana tudi kot možnost kulturnega bogatenja. Ustvariti je treba pozitiven odnos do drugih kultur in hkrati poudarjati bogastvo slovenske kulturne dediščine, tako da se lahko mladina v teh sredinah počuti zanimivejša tudi z vidika slovenske identitete in kulturne dediščine. Torej gre za povezavo večkulturnosti in sožitja ter slovenske identitete in kulturne dediščine.

 

Posebej poudarjen je interes mladih za študij v Sloveniji, za učenje slovenskega jezika ter za poletne šole v Sloveniji, nekateri mladi pa bi si želeli večje udeležbe tudi pri gospodarskem sodelovanju. V nekaterih državah so se mladi že lotili konkretnih akcij.