Skoči na vsebino

12. VSESLOVENSKO SREČANJE V DRŽAVNEM ZBORU

Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je 5. julija 2012 v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu organizirala tradicionalno že 12. vseslovensko srečanje v Državnem zboru. Letošnja tema je bil medgeneracijski dialog, poudarek pa je bil na mladih. V nadaljevanju objavljamo zaključke zasedanja.

 

Udeleženci, ki so sodelovali v razpravi o medgeneracijskem dialogu so predlagali naslednja priporočila:

 

-        Uveljaviti je treba enoten odnos RS do Slovencev po svetu in v sosednjih državah na področjih vseh politik in ne le na jezikovnem, kulturnem ter izobraževalnem področju. Ta simbolna poteza bi poudarila prekinitev praks različnih delitev in poveča zaupanje v RS, kar še posebej pričakujejo mladi;

-        nadgradnja dosedanjih jezikovno- kulturnih izobraževalnih ponudb naj se razširi tudi na druge vsebine. Med mladimi je treba okrepiti kategorijo znanja. To poveča medslovensko sporazumevanje, poveča se komunikativnost, krepi zavest skupnosti, mladim pa povečajo tekmovalne priložnosti na trgu dela v domačem okolju. Na tem področju lahko imajo osrednjo vlogo slovenske univerze, velja pa razmisliti tudi o organiziranju poletne vseslovenske univerze;

-        v izobraževalnih shemah naj ima posebno mesto manjšina in Slovenci po svetu, ki so del slovenskega naroda.

 

***

 

V slovenskem parlamentu je bil 5. julija 2012 ustanovljen prvi slovenski parlament za mlade Slovenke in Slovence iz zamejstva in iz sveta. Parlamenta se je udeležilo okoli 70 mladih udeležencev. Na njem so mladi  izrazili nekaj pričakovanj, predlogov in pobud:

 

Svet:

 

-        med mladimi ni več delitev, na Sloveniji pa je, da izkoristi ves intelektualni potencial;

-        ustvariti bi bilo potrebno skupni mladinski prostor, ki vključuje povezave mladih Slovencev iz zamejstva in iz sveta,  z  mladinskimi organizacijami v Sloveniji;

-        dejavnosti je potrebno prilagoditi interesom mladih, za mlade je izjemno pomembna povezava in stiki z matico;

-        pomen medsebojnega sodelovanja naj podpre tudi Slovenija in se izogiba stereotipom, ki veljajo za izseljence;

-        slovenska društva se morajo ohraniti in morajo vključiti mlade, mladi pa bodo upoštevali dragocene izkušnje starejših;

-        določiti je potrebno prioritete v medgeneracijskem dialogu, medsebojnemu sodelovanju, pomembna so mreženja;

-        mladi potomci slovenskih izseljencev v medkulturni družbi ohranjajo slovenski jezik in kulturo doma in v društvih;

-        nekateri mladi pa so razpeti med dvema svetovoma, saj službujejo doma in v tujini.

 

Zamejstvo:

 

-        potreben je dialog med generacijami, da ne pride do konflikta;

-        komunikacija mladih poteka preko socialnih omrežij, pomembna pa so tudi dejanska srečevanja in stiki;

-        za uspešen dialog mladi pričakujejo mentorstva starejših;

-        prizadevati si je potrebno za ohranjanje teritorija, jezika in kulture ter za spoštovanje do zgodovine;

-        tudi mladi si želijo  ohraniti in krepiti kulturno identiteto;

-        usklajevati in animirati je potrebno tudi pobude, ki vključujejo mlade v ohranjanje tradicije in običajev;

-        prenos kulturne dediščine na mlade naj se izvede z novimi in inovativnimi pristopi;

-        slovenska prisotnost naj ne bo le podpirana preko finančnih sredstev RS, ampak preko dejanskih povezovanj in mreženj;

-        tudi v politiki mora priti do medgeneracijske zamenjave;

-        mladi so izjemno uspešni na nekaterih področjih, ki jih medsebojno družijo, ko je npr., npr. šport;

-        vzpodbujati je potrebno samoiniciativnost mladih;

-        najti je potrebno  skupne točke, ki mlade iz zamejstva in sveta povezujejo s slovenskim prostorom; razlike pa lahko pomenijo nove priložnosti;

-        medgeneracijski dialog pomeni diskusijo mlajših in starejših skupaj;

-        konkretne vsebine in programi za mlade so tiste, ki pritegnejo mlade;

-        z mladimi v zamejstva in sveta je potrebno nadaljevati tudi po zaključku njihovega študija in izobraževanju, saj lahko pomembno prispevajo k stikom na področju gospodarstva in drugih področjih.

 

 

Predvsem pa: mladi so izrazili željo, da se mladinski parlament nadaljuje tudi v prihodnje, pomembno pa je organizirati več dogodkov, kjer bodo skupaj razpravljali tako mladi, kot starejši.