Skoči na vsebino

PROJEKTI

Izobraževalne in zaposlitvene poti mladih iz čezmejnega območja

Nosilci projekta: Občina Zgonik – Sgonico (koordinator), Občina Devin Nabrežina – Duino Aurisina, Občina Repentabor – Monrupino, Občina Dolina – San Dorligo della Valle, Občina Sežana in Občina Hrpelje-Kozina

 

Izvajalec projekta: Slovenski raziskovalni inštitut SLORI (odgovorna: Norina Bogatec)

 

Obdobje trajanja projekta: marec 2010 – marec 2011

 

Projekt Izobraževalne in zaposlitvene poti mladih iz čezmejnega območja je financirala Dežela FJK s sredstvi iz Deželnega sklada za slovensko jezikovno manjšino, ki med drugim spodbuja čezmejno sodelovanje na področju kulture, izobraževanja, športa in rekreativnih dejavnosti. Cilj raziskovalnega projekta je bil oblikovati izobrazbeni in poklicni profil mlade generacije, ki živi v obravnavanem čezmejnem prostoru, ter ugotoviti njene navade glede preživljanja prostega časa in čezmejne mobilnosti. Gre za raziskovalno delo o dinamikah prehajanja iz mladostne dobe v odraslo na območju, ki ga označujeta različna izobraževalna in zaposlitvena sistema.

 

Projekt je v popolnem sozvočju s smernicami in ugotovitvami dveh evropskih dokumentov o mladinski problematiki. V prvem – Bela knjiga Nova spodbuda za evropsko mladino (Bruselj, 2001) – je potreba po boljšem razumevanju položaja mladih definirana kot eno izmed štirih prioritetnih področij poleg participacije, informiranosti in prostovoljstva. Drugi – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Spodbujanje polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi (Bruselj, 2007) – pa izpostavlja potrebo po boljših raziskovalnih izhodiščih za oblikovanje ustreznih politik v korist mladih generacij.

 

Analizirana je  bila generacija mladih, rojeni med letoma 1981 in 1985 in imajo bivališče v obravnavanih občinah. Gre za starostno skupino t. i. mlajše odraslosti (Rakar, Boljka, 2009), ki je po izobraževalnih, zaposlitvenih in osebnih izkušnjah zelo raznolika.

 

Podatki so bili zbrani z anketo, ki je bila izvedena v obliki telefonskega pogovora s strukturiranim vprašalnikom. Raziskovalni projekt temelji na metodi retrospektivnih študij, ki omogočajo zbiranje podatkov od določenega začetnega dogodka – ki je v našem primeru zaključek obvezne stopnje šolanja – do trenutka izvajanja ankete. Anketiranih je bilo približno 600 mladih občanov, 300 na vsaki strani meje.

 


Rezultati nacionalne raziskave "Mladina 2010"

Po naročilu Urada RS za mladino sta v okviru priprav na oblikovanje Nacionalnega programa za mlade Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru ter Interstat opravila obsežno raziskavo, s katero sta prišla do zanimivih ugotovitev o stanju mladih v Sloveniji.

 

Raziskava Mladina 201 je potekala pod vodstvom prof. Mirana Lavriča iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in je vključevala številne vidike življenja mladih, starih med 15 in 29 letom; od medgeneracijskega sodelovanja, izobraževanja in usposabljanja, zaposlovanja in podjetništva, politične participacije, prostovoljnih dejavnosti, kulture in prostega časa, zdravja, ekonomskega položaja in stanovanjskih razmer, globalizacije in mobilnosti, do vrednot in vizij prihodnosti mladih. Ugotovitve raziskave med drugim kažejo, da število mladih v primerjavi z letom 2001 upada, da mladi v Sloveniji vedno težje prihajajo do redne zaposlitve in samostojnega gospodinjstva ter se posledično težje odločajo za lastno družino. Avtorji študije identificirajo razloge za takšne trende predvsem v kombinaciji dolge vključenosti mladih v izobraževalni sistem in močni družinski podpori na eni, ter izrazito negotovih razmerah na trgu dela na drugi strani.

 

Ne glede na opisane trende mladi v Sloveniji glede svoje osebne prihodnosti ostajajo sorazmerno optimistični, pri čemer pa se je povečala prisotnost občutkov nelagodja v zvezi s pomanjkanjem denarja, stanovanjsko problematiko in negotovostjo glede zaposlovanja. Prav to so problemi, ki se danes v zvezi s položajem mladih v Sloveniji, tudi z vidika drugih analiz v okviru študije Mladina 2010, kažejo kot ključni.

 

 

Mladina 2010

 

Projekt ZaVedno mladi

Projekt senzibiliziranja javnosti za teme mladih v svojih aktivnostih dosega širok spekter ciljnih javnosti, ki bodo aktivno vključene v realizacijo projektnih aktivnosti. S projektom želimo informirati mlade in hkrati povečati senzibilnost ostalih družbenih skupin za mladinske tematike. Projektne aktivnosti se osredotočajo na ciljne javnosti kot so mladi in mladinski delavci, starši, učitelji, delodajalci, politični odločevalci, novinarji ter raziskovalci, ki so in bodo posredno ali neposredno vključeni v potek projektnih aktivnosti.

 

Projekt ZaVedno mladi je projekt senzibilizacije javnosti za teme mladih, ki si za dva osnovna cilja postavlja:

  • razvoj socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc mladih, mladinskih delavcev in mladinskih organizacij na področju informiranja in svetovanja
    in
  • promocijo mladih kot družbene skupine, mladinskega sektorja, mladinskih organizacij in njihovih dejavnosti pri različnih javnostih.

Več o projektu...>>>