Skoči na vsebino

ZNANOST

 

Na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu si prizadevamo za celovitejši  pristop državnih inštitucij, univerz in znanstveno-raziskovalnih inštitucij k povezovanju s slovenskimi znanstveniki, raziskovalci, profesorji in strokovnjaki po svetu – ob njihovem sodelovanju pa k lažjemu reševanju problemov, s katerimi se danes soočata slovenski izobraževalni in raziskovalni sektor. [1]

 

 

Ena od dejavnosti, ki si jih je v tej smeri zadal naš Urad, je priprava spletnega imenika, s katerim vsaj malenkostno prispevamo k pospeševanju stikov in sodelovanja ter prispevamo k razvoju znanosti v Sloveniji. Na povabilo Urada za tesnejše sodelovanje se je do sedaj odzvalo okoli 200 znanstvenikov, ki so soglašali z objavo svojih podatkov na spletni strani.

 

Urad je na lastno pobudo v letu 2015 pričel z nizom konferenc s predstavitvijo slovenskih raziskovalnih in sorodnih ustanov, ki delujejo zunaj Slovenije, na domačih univerzah.

Tako je novembra 2015 pripravil konferenco na Univerzi v Ljubljani, februarja 2016 v Mariboru, v načrtu pa so še predstavitve v Kopru, Novi Gorici in sorodni dogodki v zamejstvu. Na konferencah z zgovornim naslovom Slovenski možgani krožijo prek meja so se višjim letnikom dodiplomskega študija, podiplomskim študentom, profesorjem in raziskovalcem iz domovine pridružili: Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), Trst, Slovenska narodna in študijska knjižnica, Trst (Odsek za zgodovino in etnografijo), Inštitut Urbana Jarnika, Celovec, Slovenski znanstveni inštitut (SZI), Celovec, Slovenska študijska knjižnica, Celovec, Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS), American-Slovenian Educational Fundation (ASEF), San Francisco, Society for Slovene Studies (SSS), ZDA-Ljubljana, Slovensko-avstralski klub akademikov, Melbourne, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na konferenci v Ljubljani pa tudi Svetovna mreža akademikov Univerze v Ljubljani.

 

Število naših »ljudi« v tujini je seveda bistveno večje od tistega na imeniku, kar nam dokazuje tudi širjenje mreže društva V Tujini Izobraženih Slovencev (VTIS) – decembra 2016 se je na njihovem seznamu stikov nahajalo že okoli 800 imen! Urad je društvo vsebinsko in predvsem tudi finančno podprl že kmalu po ustanovitvi in ga podpira še danes.

Novo dimenzijo tovrstnemu mreženju dodaja tudi interaktivna Metina lista, velikega pomena pa so seveda konference zdravnikov, mladih raziskovalcev, arhitektov, pravnikov itd. v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.

 

 

Pred leti ustanovljeni Odbor za znanost, ki so ga sestavljali slovenski znanstveniki iz tujine, predstavniki štirih slovenskih univerz in štirih večjih slovenskih inštitutov (Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, ZRC SAZU) ter predstavniki državnih inštitucij, žal ni v polnosti zaživel. Upamo pa, da se bo tovrstno sodelovanje kljub temu nadaljevalo in razvijalo. 

 

 

 


[1] Države, ki so se uspešno soočile z odseljevanjem vrhunskih strokovnjakov in znanstvenikov, so se odločile za politiko spodbujanja »kroženja možganov« oziroma »Brain Talent Circulation«. Uspeha torej niso dosegle z ukrepi, ki bi zavezali mlade doktorante k vrnitvi v domovino, temveč z reformiranjem visokega šolstva in znanosti, da sta postala mednarodno konkurenčna in privlačna za strokovnjake, znanstvenike in raziskovalce, ne glede na državo, v kateri delujejo. Ko je bilo takšno okolje enkrat vzpostavljeno, so bile uspešne predvsem tiste države, ki so zagotovile okvir za pretok informacij med člani znanstvene diaspore in matico in ki so podpirale različne pobude.