Skoči na vsebino

ZNANOST

 

Na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu si prizadevamo za celovitejši  pristop državnih inštitucij, univerz in znanstveno-raziskovalnih inštitucij k povezovanju s slovenskimi znanstveniki, raziskovalci, profesorji in strokovnjaki po svetu – ob njihovem sodelovanju pa k lažjemu reševanju problemov, s katerimi se danes soočata slovenski izobraževalni in raziskovalni sektor. [1]

Urad je na lastno pobudo v letu 2015 in 2016 organiziral konferenci na univerzah v Ljubljani in Mariboru, na katerih so se predstavile slovenske raziskovalne in sorodne ustanove, ki delujejo zunaj Slovenije, na domačih univerzah.

Tako je novembra 2015 pripravil konferenco na Univerzi v Ljubljani, februarja 2016 pa v Mariboru. Podobne predstavitve z vzporednimi srečanji raziskovalcev s tega področja si želimo organizirati tudi v prihodnje, tako na univerzah v Sloveniji kot na sorodnih ustanovah v »zamejstvu«. Na konferencah z zgovornim naslovom Slovenski možgani krožijo prek meja so se višjim letnikom dodiplomskega študija, podiplomskim študentom, profesorjem in raziskovalcem iz domovine pridružili: Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), Trst, Slovenska narodna in študijska knjižnica, Trst (Odsek za zgodovino in etnografijo), Inštitut Urbana Jarnika, Celovec, Slovenski znanstveni inštitut (SZI), Celovec, Slovenska študijska knjižnica, Celovec, Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS), American-Slovenian Educational Fundation (ASEF), San Francisco, Society for Slovene Studies (SSS), ZDA-Ljubljana, Slovensko-avstralski klub akademikov, Melbourne, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na konferenci v Ljubljani pa tudi Svetovna mreža akademikov Univerze v Ljubljani.

 Število »naših ljudi« v tujini je čedalje višje, kar nam dokazuje tudi širjenje mreže društva V Tujini Izobraženih Slovencev (VTIS) – decembra 2016 se je na njihovem seznamu stikov nahajalo okoli 800, v začetku leta 2018 pa že čez 1.100 imen! Urad je društvo vsebinsko in predvsem tudi finančno podprl že kmalu po ustanovitvi in ga podpira še danes.

Novo dimenzijo tovrstnemu mreženju dodaja interaktivna Metina lista, velikega pomena pa so seveda konference zdravnikov, mladih raziskovalcev, arhitektov, pravnikov itd. v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.

V okviru vsakoletnega srečanja Dobrodošli doma, ki ga pripravlja naš Urad, smo v letu 2017 v dvorcu Rakičan pri Murski Soboti pripravili okroglo mizo na temo izseljevanja iz Pomurja. Sodelovala je tudi Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, ki je pripravila razstavo z naslovom Izseljenski časopisi v prekmurščini.

Z letom 2018 pa je Urad pričel z organizacijo strokovnih posvetov s predstavitvami izbranih nagrajencev Uradovega nagradnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu oziroma Slovencev po svetu – »Nagrajenci se predstavijo«.

Prvi, ki bodo 16. junija 2018 v Posavskem muzeju v Brežicah predstavili svoja dela, bodo:

 

Alenka Čuš, Rače, doktorat (2. nagrada):

Pomen vzgoje in izobraževanja za vitalnost slovenske skupnosti v Torontu

 

Mojca Ilc Klun, Ljubljana, doktorat (1. nagrada):

Slovensko izseljenstvo in diaspora v procesu geografskega izobraževanja

 

Miha Zobec, Sežana, doktorat (2. nagrada):

Prizadevanja slovenske manjšine v Italiji za dosego zakonske zaščite 1975 – 2009

 

Neža Kravos, Dolina pri Trstu, magisterij (1. nagrada):

Idejna zasnova prenove in dozidave Narodnega doma pri Svetem Ivanu v Trstu

 

 

Konferenco moderira dr. Marina Lukšič Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU

 

 


Znanost[1]Države, ki so se uspešno soočile z odseljevanjem vrhunskih strokovnjakov in znanstvenikov, so se odločile za politiko spodbujanja »kroženja možganov« oziroma »Brain Talent Circulation«. Uspeha torej niso dosegle z ukrepi, ki bi zavezali mlade doktorante k vrnitvi v domovino, temveč z reformiranjem visokega šolstva in znanosti, da sta postala mednarodno konkurenčna in privlačna za strokovnjake, znanstvenike in raziskovalce, ne glede na državo, v kateri delujejo. Ko je bilo takšno okolje enkrat vzpostavljeno, so bile uspešne predvsem tiste države, ki so zagotovile okvir za pretok informacij med člani znanstvene diaspore in matico in ki so podpirale različne pobude.

 

 

 

&nbs