Skoči na vsebino

PROJEKTI

SLORI – projekt Banka znanja

Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu (SLORI) je nastal in se razvil kot pomembno središče in stičišče intelektualne in strokovne debate ter oblikovanja razvojnih strategij v okviru nacionalno bolj ozaveščenega dela slovenske manjšine v Italiji.  Izhodišče za projekt »Banka znanja« je spodbujati povezovanje med matičnim in zamejskim znanstveno-raziskovalnim okoljem, s tem pa prispevati k uresničevanju načela skupnega slovenskega znanstvenega prostora.

 

 

Projekt Banka znanja temelji na popisu in analizi znanstvenega potenciala slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki zajema akademike, raziskovalce in doktorske študente z različnih znanstvenih področij in iz različnih geografskih okolij; znanstvenike, ki delujejo na poselitvenem ozemlju slovenske narodne skupnosti v deželi FJK pa tudi izven njega, v drugih italijanskih deželah, v Sloveniji oziroma drugod v tujini. Popis in analiza razpršenega in doslej skromno raziskanega potenciala predstavljata namreč predpogoj za katerikoli poskus usmerjanja njegovega razvoja.

 

Zbrani podatki nakazujejo vrsto zanimivih ugotovitev. Med drugim je zaznati višjo stopnjo izobrazbe med mlajšo generacijo, saj smo pri popisu znanstvenega potenciala zasledili več raziskovalcev, ki spadajo v mlajšo generacijo, obenem pa je med mlajšimi tudi več doktorjev znanosti. Večina raziskovalcev je opravila dodiplomski študij v Trstu, podiplomski pa v Ljubljani. Iz tega lahko sklepamo o zanimanju za slovenski znanstveni prostor in njegovi atraktivnosti, ki je gotovo povezana z možnostjo kariernega razvoja. To nam potrjuje tudi podatek, da dober del tistih, ki so doktorirali na univerzah v Sloveniji, trenutno poučuje ali raziskuje na katerem od univerzitetnih zavodov.

 

Pri področjih znanstvenega raziskovanja opazimo, da sta najbolj zastopani humanistika in družboslovje.  Glede rabe slovenskega jezika pri raziskovalnem delu in znanstvenih objavah so podatki spodbudni. Vpliv mednarodno uveljavljene angleščine je opazen, vseeno pa se pozna skrb za slovenski jezik.  Vezi s slovensko narodno skupnostjo so precej trdne, kar gre razbrati iz podatkov o stopnji identifikacije s slovensko narodno skupnostjo v Italiji, sledenju dogajanju, ki zadeva slovensko manjšino, stikih s kolegi in partnerji iz vrst slovenske narodne skupnosti ter sodelovanju pri projektih ustanov slovenske manjšine.

 

Spodbudni so tudi podatki, ki zadevajo odnos z matico. Raziskovalci slovenske manjšine v veliki meri podpirajo povezovanje znanstvenikov slovenskega rodu iz zamejstva in matice. Predstavili so težave in predloge za možne oblike povezovanja znanstvenikov slovenskega rodu iz zamejstva in matice. Omenili so  površno poznavanje znanstveno-raziskovalnega dela slovenskih raziskovalcev iz zamejstva s strani slovenske znanstvene sfere ter pomanjkanje zanimanja in želje po povezovanju in sodelovanju. Med predlogi zasledimo tudi skupno sodelovanje na mednarodnih in čezmejnih projektih in več priložnosti za gojenje neposrednih stikov.

 

 

Povezava do celotnega poročila je tukaj:>>>

Projekt »ReTurn – Regions benefiting from returning migrants«

Spoštovani!

 

Ste bili v tujini več kot šest mesecev neprekinjeno? Ste trenutno v tujini več kot šest mesecev neprekinjeno? V obeh primerih vas prosimo, da sodelujete v raziskavi o povratnih migracijah v Srednji Evropi, kjer kot projektni partner sodeluje tudi Univerza v Mariboru. V okviru projekta Central Europe: ReTurn - Regions benefiting from returning migrants  želimo v osmih srednjeevropskih državah identificirati dejavnike, ki bi pritegnili morebitne povratne migrante, da bi se vrnili v domače države oziroma regije. Pri tem so vaše izkušnje in mnenje izrednega pomena. Zato vas prosimo, da izpolnite spletno anketo, ki je v slovenščini dostopna na http://limesurvey.ifl-leipzig.de/limesurvey/index.php?sid=64694&lang=sl.

 

Prosimo vas, da povezavo do ankete posredujete tudi tistim Slovencem, za katere veste, da so v tujini ali so se v Slovenijo že vrnili.

 

 

V imenu celotne raziskovalne ekipe ReTurn na Univerzi v Mariboru se vam zahvaljujemo za sodelovanje pri oblikovanju prijaznejših pogojev za izseljence ob vrnitvi v Slovenijo.

Partnerske organizacije so pripravile tudi prvo številko novice povezanih s potekom projekta.

 

Novice >>>

 

 

Statistično raziskovanje karier doktorjev znanosti

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) v okviru statističnega raziskovanja selitvenega gibanja prebivalstva Slovenije ne pripravlja natančnih statistik o iz Slovenije odseljenih vrhunskih strokovnjakih oziroma znanstvenikih. Je pa SURS  v letu 2010 prvič sodeloval pri mednarodnem statističnem raziskovanju Kariera doktorjev znanosti (2009)  v okviru katere je pridobil podatke tudi o mednarodni mobilnosti doktorjev znanosti.

 

Po podatkih raziskave je imelo v Sloveniji konec leta 2009 6.477 doktorjev znanosti prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Po doseženem doktoratu se je 920 od njih v obdobju od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2009 za najmanj tri mesece preselilo v državo, v kateri niso imeli svojega običajnega prebivališča, in so tam opravljali podoktorski študij, delali ali izvajali raziskovalno dejavnost. Največ, nekaj več kot 61% od njih, se je izselilo v  države Evropske Unije.

 

Več podatkov o doktorjih znanosti, ki so bili v zadnjih 10 letih mednarodno mobilni, po regiji prejšnjega začasnega bivanja, Slovenija, 2009 in metodološka pojasnila v zvezi s podatki je objavljenih na sledeči povezavi >>>.

 

Podatke o mednarodni mobilnosti je SURS pridobil na osnovi administrativnih podatkov (Register začasnih in stalnih bivališč, Centralni register Slovenije, Register brezposelnih oseb). Na tej osnovi so pripravili posebne ankete, s katerimi so poskušali ugotoviti mednarodno mobilnost doktorantov oziroma odhod v tujino, ki je daljši od treh mesecev.

 

SURS ne razpolaga s podatki o tem, kdo dejansko deluje in živi v tujini. Trend odseljevanja ugotovijo na osnovi letnih  razlik med dostopnimi podatki o doktorantih na podlagi začasnega in stalnega prebivališča v Sloveniji.

 

Zaradi varovanja podatkov lahko SURS posreduje le delne podatke o posameznih doktorantih, iz katerih ni razvidno njihovo ime oziroma identifikacija (mikro podatki).

 

V letu 2011 SURS beleži 11 % mednarodno migracijo slovenskih doktorantov.